Miha Knific snema nov film

Kranjski režiser Miha Knific v produkciji Start film produkcija snema film o zgodbah, ki so si na prvi pogled med seboj različne.

Objavljeno
10. november 2009 20.04
Anna Omarczyk
Anna Omarczyk
»Vse, kar krasi življenje, je formativno,« pravi Miha Knific. Svojega umetniškega izraza režiser namreč ne išče zgolj v filmskem mediju. Profesionalno se je spogledoval s fotografijo, se akademsko spoprijemal s kiparstvom, s spajanjem poetik različnih umetnosti pa še vedno išče uravnotežen pristop k »izražanju svojih misli in sanj,« kot pravi sam.
Miha Knific, rojen leta 1976 v Kranju, je mlad perspektiven režiser in vizualni umetnik. Strokovno znanje s tega področja si je pridobil s specializacijo na Royall College Of Arts v Stockholmu, pred tem je zaključil študij na Ljubljanski likovni akademiji. V svojem umetniškem delu se trenutno posveča predvsem fenomenu filma tako v galerijskem kot filmskem kontekstu. Pri svojem delu pa mu je najbolj pomembno, da z združevanjem različnih umetniških tehnik najde uravnotežen pristop k izražanju svojih misli in sanj.
Film The Tribe sestavlja skupek različnih zgodb o ljudeh. Zgodbe so si na prvi pogled med seboj različne, pa vendar jih povezuje skupna rdeča nit, ki govori o značilnostih človeškega vedenja, strahovih, čustvih ... ? »S filmom želimo osvetliti predvsem obnašanje ljudi v skupini oziroma množici, kjer nas pogosto vodi nek drugačen nagon kot smo ga vajeni v sodobnih družbah, kjer je v ospredje vedno postavljen individuum. Za ponazoritev smo vzeli ekstremne situacije, kot so vojna, slabe socialne razmere, boksarski dvoboj in druge, ker vzbujajo skrajnost emocij in so tako primerna okoliščina za ponazoritev reakcij ljudi, ki so še bolj izrazito primitivne in vodene od notranjih vzgibov, katere smo v času socializacije v sodobnih družbah uspeli dodobra zatreti. Zato je v filmu nenehno čutiti napetosti, kot so nevarnost, samota in smrtna ogroženost.«
Knifica zanimajo predvsem usode malih ali velikih ljudi, ki niso vezane na trenutno politično stanje. Zato si prizadeva, da bi bila njegova poetika bolj vezana na univerzalne, brezčasne zgodbe.