Ada Škerl, Speči metulji

Zdi se, da v izdaji zmanjka prostora (poguma?) za izraziteje prevetreno ali interpretativno prodornejšo in bolj odprto »rehabilitacijo« pesničine poezije.

Objavljeno
13. maj 2020 12.00
Posodobljeno
22. maj 2020 16.20
Speči metulji so postopno in pregledno odstiranje skrajno samoniklega pesniškega opusa. Foto Shutterstock
Martina Potisk
Martina Potisk
Speči metulji so postopno in pregledno odstiranje skrajno samoniklega pesniškega opusa; gre za značajno poseben zbir ali nabor neredko odrinjene ali nedostojno, pristransko opredeljevane poezije izpod klenega peresa Ade Škerl. Zbirka, izdana v nezamenljivi knjižnici Kondor, se izkaže kot domala kanonična izdaja, prestižno »(i)zbrano delo«, ki med drugim prinaša pesmi iz vseh pesničinih zbirk – iz izrazito kontroverzne Sence v srcu (1949), nevsiljeno uporniških Obledelih pastelov (1965) in sestavljalno-retrospektivne Temne tišine (1992). Izdajo dopolnjuje »pridatek«, ki obsega bogato paleto njenih doslej bolj ali manj ...