Šaljive opazke in prisrčni momenti so posejani po celotni zgodbi in delajo zgodbo o vrtčevskem vsakdanu presežno.

Galerija
Pisatelj se tudi v otroški literaturi odlično znajde. FOTO: Leon Vidic
Tu in tam kakšen avtor pošlje babice in dedke v vrtec, kjer so zapleti pogosto podobni – babica in dedek sta velika, v vrtcu pa vse majhno. Tudi pri avtorju Romanu Rozini, ki se nam po prvencu Precej drugačen zmaj predstavlja z drugo knjigo za otroke, se pojavijo tovrstne zadrege: obešalniki so (pre)majhni, stoli so (pre)majhni, ležalniki so (pre)majhni ... A seveda se za vse najde rešitev, kdo je vendar dober improvizator, če ne vzgojiteljice! V Rožletovi skupini sta dve, Eva in Ela, in avtor že takoj na začetku pove, da si ne bi mogli biti bolj različni, že po starosti, ena vsa navita, medtem ko v drugo »polagoma leze ritem skorajšnje upokojitve«, ob čemer seveda takoj zastrižemo z ušesi, češ, kako pa to gre?! O, gre, gre, no, pa včasih se o čem celo strinjata. Recimo o tem, da imajo ...
Komentarji