Križišče, Franjo Naji

Radikalna stanja, rezi v »normalno«, pa naj gre za psihozo, revolucijo ali ekstazo, se pač ne morejo zgoditi brez reza v mišljenju in dojemanju, brez radikalnega preloma v jeziku.

Objavljeno
21. april 2020 18.00
Posodobljeno
21. april 2020 22.40
Križišče izraža očitno tendenco po ukvarjanju z aktualnimi vprašanji, s sistemom in možnostmi njegovega onkraj. Foto: Shutterstock
Robert Kuret
Robert Kuret
Ne moremo se pretvarjati, da trenutna epidemija in predvsem njene družbeno-politične okoliščine ne vplivajo na premišljevanje o sami literaturi. Literatura, četudi še tako brezčasna, je tudi dokument svojega časa, kar pomeni, da nam pomaga razumeti čas, njegove tenzije, vrednote, potenciale in grožnje. In danes smo na prehodu, saj ni povsem jasno, kako bomo zasukali družbeni red po koncu epidemije. Tako se prav v času krize kaže vizionarstvo nekaterih slovenskih avtorjev. Vizionarstvo, ki pa je posledica pozornega opazovanja družbe in njenih implikacij, ki so ravno zaradi krize postale veliko bolj očitne: Muanis ...