Ocenjujemo: Karaoke

Prijetna, lepo tekoča predstava, ki pod vprašaj postavlja samoumevnost naših želja, a na idejni ravni ponuja vse preveč nejasnosti ter premalo domišljenosti.

Objavljeno
12. januar 2020 13.25
Posodobljeno
14. januar 2020 16.07
Karaoke so prijetna, lepo tekoča predstava, ki pod vprašaj postavlja samoumevnost naših želja. Foto Peter Giodani
Anja Radaljac
Anja Radaljac
Mestno gledališče ljubljanskoZ vprašanjem sreče oziroma družbenega diktata srečnosti se Novak v avtorskem dramskem testu Karaoke ne srečuje prvič. S srečo kot inherentno vrednoto – v odnosu do depresije – se je Novak ukvarjal že v performativnem odrskem delu Zato sem srečen (2011). Vzporednice med deloma so nakazane že s ponovitvijo v opisu predstave; prvi odstavek opisa Karaok je enak opisu Zato sem srečen. A če se je Novak v Zato sem srečen z imperativom srečnosti ukvarjal skozi deloma fiktivno avtobiografijo – v kateri je enako kot v črvih posegel po elementih znanstvene fantastike – ter se družbenega ...