V nadaljevanju preberite:

Dvanajst kratkih zgodb Helene Šuklje preigrava prizore iskanja bližine, zvena njene odsotnosti ter odtenke kratkih stikov med dvema, ki si ali naj bi si delila dvojino. Bližina na recept preseneti s statusom prvenca, saj avtoričin izčiščen slog in izredno bogato prepletanje metaforike pričata o pisateljski spretnosti in tematski premišljenosti. Morda lahko zaradi nesrečno umeščene prve zgodbe Beležnica dobimo vtis pretirano abstraktne pripovedi, v kateri se jezikovne niti ne izkristalizirajo v močen vsebinski naboj, vendar ta vtis ne traja dlje od prvih strani. Sledijo pripovedi z razgibano mešanico tematskih in časovnih kulis – od obdobja koronavirusa do osemdesetih let v Jugoslaviji –, čeprav jim lahko vendarle očitamo ponavljanje motivov razmerij s podobnim konfliktom razporeditve pozicij (čustvene) moči.