Živa, dinamična, intrigantna zbirka, ki s svojim inherentnim kaosom učinkovito korespondira s časoprostorom, v katerega je umeščena.
Galerija
Pesnik Vid Karlovšek je bil predstavljen tudi v Delovi rubriki Mlado pero. FOTO: Voranc Vogel
Poetični prostori ter inscenacije pesniškega prvenca Vida Karlovška, ki mu je nadel ime Destrukcije, niso do človeka prizanesljiva, prijazna ali naklonjena prizorišča. Četudi veliko pesmi doživljamo skozi prvoosebni vir pesnjenja ali z neke »unheimlich« omniprezentne subjektne pozicije vira besed, dobivamo občutek, da je zbirka lahko sinonim za občestvo samote, trdovratnega temnenja, somraka človeškega in individualnega, pa tudi nekega univerzalnega eksistencialnega občutja ogolenja, reduciranja čutov, percepcije in zaznav na najosnovnejše strahove, bolečine, nad čimer nenehno bedi smrt. Se pravi, iz neke notranje, (samo)destruktivne sfere izjavljajočega, raje kar rjovečega glasu se groza preslika navzven – ali pa obratno, črn »vzduh«, otopelost, tragičen determinizem in obup individuumov ...
| Ocene
Komentarji