V nadaljevanju preberite:

Pred stoletjem je bila v ospredju tendenca po simulaciji in imitiranju določenega vzora, torej realne ali zgolj navidezne noblese, kar je imelo praviloma sila tragikomične posledice, danes, ko je večina družbenih norm kultiviranosti skoraj pozabljena, prevladuje ultimativna trivialnost, saj takšnih vzorov kultiviranosti pravzaprav več ni. To bi spet nekako korespondiralo z Mićunovićevim uprizoritvenim modusom, če se ne bi ta trivialnost stopnjevala do skrajnih meja in brisala distinkcije med protagonisti, vse evidentne in predvsem subtilne razlike med njimi so večinoma eliminirane.