Ocenjujemo: Martha Argerich in Komorni orkester Franza Liszta

V ponedeljek je v Gallusovi dvorani v okviru Festivala Ljubljana nastopila pianistka Martha Argerich, ob njej pa še Komorni orkester Franza Liszta iz Budimpešte, pianistka Akane Sakai, recitatorka Annie Dutoit, trobentač László Tóth in dirigent Gábor Tákacs-Nágy, s katerim je Argericheva gostovala že lani ob spremljavi Manchester Camerate.

Spored je bil glede na prvotno napoved nekoliko spremenjen. Za začetek je Komorni orkester Franza Liszta pod vodstvom Gáborja Tákacs-Nagya zaigral priljubljeni Mozartov Divertimento KV 136 v D-duru.

Izvedba je bila vrhunska. Prvi stavek, malce hitrejši kot običajno, je bil izveden odmerjeno in v celoti prepričljivo, a najboljše je šele sledilo, saj tako lepe izvedbe drugega stavka še nisem slišal.

Fraziranje je bilo izpeljano idealno, z brezhibnimi napetostnimi loki znotraj formalne strukture, in enako pretehtano podprto z dinamičnim niansiranjem in artikulacijo. Izjemno medsebojno muzikalno sporazumevanje nastopajočih glasbenikov se je nadaljevalo tudi v brioznem sklepnem stavku. S to izvedbo sta Komorni orkester Franza Liszta in dirigent pokazala, da sodita v izvajalski vrh in sta enakovreden partner Argerichevi.

Sledil je Koncert za klavir, trobento in godalni orkester v c-molu št. 1, op. 35 Dmitrija Šostakoviča, ki je bolj kot ne klavirski koncert z dodano trobento in godali, v vsakem pogledu pa izredno zahtevna skladba. Marta Argerich kot solistka je bila, kot smo pri njej že vajeni, ponovno izjemna. Inštrument obvlada z lahkoto, prevzameta pa njena neverjetna koncentracija in sugestivna moč, ki ne dovolita, da bi ne bil sleherni trenutek v skladbi, pa naj gre za zvok ali tišino, izpolnjen z vsebino.

Pri tem sta solist na trobenti László Tóth in dirigent Gabor Tákacs-Nagy odlično vzdrževala ravnovesje v pestri menjavi izraza in razpoloženj, od komičnega, sarkastičnega, frivolnega pa do melanholičnih in nostalgičnih tonov, pri čemer je bila odzivnost dirigenta in orkestra odlična. Izvedba je spravila občinstvo na noge, tako da so nastopajoči ponovili zadnji stavek koncerta.

V drugem delu večera je orkester najprej zaigral skladbo Angelus iz zbirke Leta romanja, S. 163 Franza Liszta. Izvedba je bila zelo dobra, čeprav ne na ravni Mozartovega Divertimenta, a skladba ni pustila močnejšega vtisa in ni presenetljivo, da jo redko izvajajo, kot je v uvodu povedal dirigent.

Sklepna točka je bil Živalski karneval Camilla Saint-Saënsa za dva klavirja in komorni orkester v integralni izvedbi. Na drugem klavirju se je pridružila pianistka Akane Sakai, povezovanje pa je prevzela recitatorka Annie Dutoit. Skladatelj je napisal to suito za zabavo v zasebnem krogu in ni dovolil, da jo za časa njegovega življenja objavijo, po smrti pa je postala eno njegovih najbolj priljubljenih del.

Izvedbo so poleg glasbene vrhunskosti odlikovali odlično povezovanje, diskretna, a upravičena raba malih scenskih prijemov, predvsem pa humor in zabava nastopajočih in občinstva, kar je tudi namen skladbe. Za navdušeno občinstvo so izvajalci ponovili dva stavka iz suite.

Koncert je bil po kakovosti izven kategorije in skoraj zagotovo vrhunec letošnjega festivala.