Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Ocene

Ocenjujemo: Mladi virtuozi

Vid Ušeničnik, Tina Gašperšič, Mariposas. Viteška dvorana Križank.
16. 1. 2015 | 11:23

Mednarodni glasbeni cikel Festivala Ljubljana se nadaljuje z uspešnimi in odmevnimi predstavitvami mladih glasbenikov koncertantov.

Na četrtem koncertu sta nastopila dva glasbena para oziroma dua. Najprej tolkalist oziroma solist na marimbi Vid Ušeničnik sam ter v dveh skladbah ob klavirski spremljavi Tine Gašperšič. Vid Ušeničnik je zelo nadarjen, tehnično izurjen, muzikalen in vse bolj samozavesten solist. V razponu stilov se raje nagiba k atraktivnosti (Astor Piazzolla, Leroy Anderson), ki omogoča določen zvočni efekt.

Vpliv japonske glasbene kulture se zdi inovativen in še najbolj sodoben (Takacugu Muramacu, 1978, Keiko Abe, 1937), nekoliko starejše so kompozicije Emmanuela Séjournéja (1961), pri njem smo poleg Katamiye za marimbo solo poslušali še prvi in drugi stavek njegovega Koncerta za marimbo in godalni orkester v priredbi za klavirsko spremljavo, kar se zdi manj uspešna verzija,­ ker ni dialoga med tipičnim zvokom godal in marimbo. Klavir se zvočno barvno tu bolj oddaljuje kot približuje. Slovenske kompozicije ni bilo nobene, kar postavlja vprašaj, slišali pa smo priredbo Debussyja.

Duo harf Mariposas z italijanskima glasbenicama Cristino Di Bernardo in Silvio Vicario iz bližnje Furlanije - Julijske krajine navezuje dialog s slovensko mlado solistično generacijo. Pri harfah smo Slovenci kar uspešni in imamo solistke na mednarodni ravni. Italijani pa imajo prav tako bogato tradicijo, celo ansamble harf.

Razpon njunega nastopa je segal od priredbe Bacha (Preludij iz Partite v E-duru, št. 3 za solo violino), in sicer tako, da ima poslušalec vtis, kot da je bila izvirna skladba napisana za dva violinista. Francis Poulenc je z Elegijo že modernejši.

Vpliv angleške sodobne glasbe se je pokazal s Timothyjem Salterjem (1942), francoske z Bernardom Andrèsom (1942), valižanske pa z Johnom Thomasom. Morda je ravno on s svojimi tremi stavki, napisanimi na valižanske ljudske speve s skupnim naslovom Cambria (Wales), predstavljal vrh njunega nastopa kot glasbenega dialoga, osebnega mladostnega temperamenta in zasedbenega smisla.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine