V nadaljevanju preberite:

Pred nami je tekst, ki je (a)ritmična kakofonija hrupa zgodovine, mnogoglasje poezije, citatov, arhivskih izsekov, proze, dramskih prizorov, spraskanih iz pičlih podatkov o nekih življenjih – kakofonija, ki želi izostriti molk zamolčanih in izkričati krivice. Tu raje ne govorim o posamičnih zvrsteh in žanrih, ker so normativi, omejitve, tisto mesto, kjer se Nemogoče poda preko in onkraj. Tako na ravni jezika, vsebine, kot tudi strukturiranosti knjige. Že ena izmed začetnih tekstovnih sekvenc knjige, naslovljena Slišati je, po svoje eksplicira ustroj, funkcioniranje celotne, težko »spredalčkane« besedilne celote.