Ocenjujemo: Pesnica roba

Ani Pepelnik na našem literarnem prizorišču doslej zagotovo ni bilo odmerjeno toliko prostora, kot si ga zasluži. In to kljub temu, da je ves čas imela prepoznaven in domišljen slog, po katerem se je razločevala tako od urbanih moških avtorjev, inspiriranih z newyorško pesniško šolo, kot od nagrajevanih pesniških vrstnic, za katere se včasih reče, da pripadajo prvi generaciji, v kateri so ženske močnejše od verznih ustvarjalcev nasprotnega spola. Že res, da se podobno kot urbani pesniki rada zateka k pogovorni ljubljanščini in da se pogosto navezuje na ameriško tradicijo, toda bližje kot priznani avtorji iz New Yorka šestdesetih let so ji predvojni ameriški modernisti. Njen prvenec Ena od variant, kako ravnati s skrivnostjo lahko razumemo kot parafrazo znane pesmi Wallacea Stevensa ...