Ocenjujemo: Peter Klepec ali Kako postaneš pravi junak

Eva Kraševec, Maja Sever. SNG Drama Ljubljana.
Objavljeno
27. november 2017 11.34
Nika Arhar
Nika Arhar

Peter Klepec ali Kako postaneš pravi junak je izvirna na novo napisana pripoved o otroku iz sodobnega sveta, ki s pomočjo starejše sestre v otroški fantazijski igri preigra zgodbo Petra Klepca in s čudežno pridobljeno močjo oziroma zaupanjem vase nato tudi v realnem svetu razoroži tako vrstnike, ki so ga prej nadlegovali, kot nergaškega soseda.

Domišljena umestitev v današnjik dobi svoj ekvivalent tudi z odrskim življenjem, ki neločljivo spne realno in fantazijsko. Uprizoritev otroško domišljijo razvije v scensko magično pravljično popotovanje premagovanja strahu in očara z igrivostjo pri sicer natančnem gledališkem oblikovanju zgodbene materije, ob tem pa je vseskozi vsebinsko in izvedbeno prepričljiva ter estetsko izčiščena.

Nik Škrlec in Eva Jesenovec suvereno vzpostavita otroška lika v naravni legi otroškega sveta. Petrček Nika Škrleca je živahen, otroško prostodušen in nekoliko zaletav, bolj kot z boječnostjo in sramežljivostjo naznačen z občutljivostjo in nezmožnostjo, da se postavi po robu triu objestnih dečkov. Eva Jesenovec kot njegova sestra nazorno združi sanjavi otroški svet in zrelo razumevanje ter odločnost, s katerimi spremlja ali usmerja in podpre Petrčkovo pot spoznanja ter preobrazbe.

V njunem odnosu se odraža popoln spoj dramaturške utemeljenosti zgodbe, psihološke tehtnosti in sobivanja med preteklostjo (»starinskostjo« legende) in sedanjostjo. Kajti medtem ko si Petrček zamišlja, da bi postal Ironman, Superman ali kateri od drugih sodobnih fiktivnih junakov, ga sestra pritegne v realno razreševanje težav, da bi s pomočjo domišljije v varnem okolju igre – pastirske podvojitve realnosti – poiskal lastno notranjo moč.

Razvoj in moč domišljije v pomembni meri sooblikuje gradnja scenskega prostora, pa naj gre za pretanjeno nakazovanje prizorišča in občutij z lučjo (Mojca Sarjaš in Metod Novak) ali domiselno zasnovo scenskih elementov. Barbara Stupica (scenografija, kostumografija in oblikovanje lutk) preplete preprostost in nežnost likovne čistosti s pomensko sugestivnostjo in možnostjo večnamenske rabe, ki v izdelanih režijskih rešitvah dosežeta poln izkoristek.

Izpraznjen oder realnega vsakdana z le nekaj domačimi elementi, ki v otroški igri zaživijo novo življenje, se s potopitvijo v pravljičnost vsemogoče domišljije razmahne v vizualno izčiščeno napolnitev odra z magičnim učinkom spuščanja črede in gozda izpod stropa ter čarobnostjo preprostih tradicionalnih (pletene košare, čipke) ali recikliranih (koš in vreče za smeti, otroške igrače) materialov.

Na ravni logičnega sveta se sicer porodi vprašanje, kako je možno, da se v Petrovi in Ninini fantazijski igri kot pastirčki znajdejo tudi njegovi realni vrstniki, a ga lahko v siceršnji prepletenosti obeh svetov in razumljivi zasnovi njune vzporednosti brez težav vzamemo v pravljični zakup. Izrazitejša težava uprizoritve se pokaže v prizoru z Velikanom, lutkovno učinkovitim simbolom, ki pa se deloma izgubi v razvlečenosti duhovičenja.

A kljub temu; Petra uprizoritev spretno pošlje čez ovire in zasuke, mu priskrbi magično bikovo moč, z Velikanom ponazori njegov notranji preobrat ter ga opolnomoči, da pogumno in iskreno poseže v realnost. Dogajanje je tekoče (dramaturginja Eva Kraševec), liki in odnosi so izrisani natančno in prepoznavno, mlada nasilniška banda (Mia Skrbinac, Gašper Jarni in Gašper Kunšek) je nagajivo uigrana in lahkotna v spretno koreografiranih razmerjih s Petrom (oblikovalca giba sta Žigan Kranjčan in Gašper Kunšek), odrasle osebe (Maja Končar, Zvone Hribar) so kljub skoposti svojih vlog jasno začrtane.

Režiserka Maja Sever (asistent režiserke je Luka Marcen) spretno uskladi in tesno preplete različne izrazne elemente v kompaktno in razgibano celoto, ki se kljub vnosu duhovitih referenc in nekaterim prevzemajočim odrskim efektom ne odmakne od resnosti vprašanj, ki jih zastavlja realnost otrok in odraslih.

Uprizoritev za otroke med 5 in 12-im letom starosti pa spremlja tudi premišljeno zasnovan gledališki list, ki z dvema družabnima igrama omogoča še drugačno popotovanje skozi odrski svet Petra in njegove druščine.