Ocenjujemo: Pošta

Predstava ne analizira anomalij, temveč jih – v seveda preforsirani formi enigmatične farse – predstavlja kot naravno stanje stvari.

Objavljeno
03. marec 2020 11.00
Posodobljeno
03. marec 2020 11.28
Režiser Juš A. Zidar je jasno začrtal mejo komičnosti, ki se je ne sme prestopiti, da ne bi pristali v praznem burkaštvu. Foto Damjan Švarc
»Nemi film ima v primerjavi z zvočnim veliko pomanjkljivosti, obenem pa tudi izjemne prednosti – naj je to žalost ali humor, tragedija ali komedija, pri manifestiranju čustev je veliko bolj intenziven in prepričljiv,« je v enem od intervjujev dejal španski filmski režiser Pedro Almodóvar. Predstava Pošta sicer ne spada v okvir odrskih projektov, v katerih bi se uprizoritvena gramatika in logika v celoti omejili le na pojem fizisa in bi bilo vse podrejeno vizualni dramaturgiji, je pa telo nedvomno osrednji nosilec »smisla«.Oziroma nesmisla. Dramatika absurda se v postdramskem gledališču pojavi v različnih legah in ...