Ocenjujemo: Šola za žene

Ironična distanca in dvojnost na vseh ravneh so značilnosti tokratne uprizoritve Molièrovega dela.

Objavljeno
05. februar 2020 08.00
Posodobljeno
05. februar 2020 11.35
Režiserka Ajda Valcl je tudi tokrat prepustila protagonistom svobodo improvizacije. Foto Damjan Švarc
Ironična distanca se zdi temeljna značilnost tokratne uprizoritve Molièrovega dela Šola za žene v mariborski Drami v režiji Ajde Valcl. Koncept uprizorit­ve vzpostavlja tovrstno distanco na vseh ravneh, od integralnega teksta in njegovih poant do ustvarjanja odrske iluzije, predstava ima značaj dvojnosti, kjer se posamezni elementi nenehno vzpostavljajo in brišejo. Originalno besedilo – nov prevod Primoža Viteza – nikakor ni zgolj izgovor za avtorsko priredbo, Molièra je na odru še vedno dovolj, je pa toliko adaptacij, zastranitev in improvizacij, akterji pa se iz označevalca tolikokrat spremenijo v označenca, da bi težko ...