V nadaljevanju preberite:

»Zgodovina moderne in postmoderne umetnosti nam je navadno predstavljana kot zgodovina ekscesov in diskontinuitet, se pravi kot zgodovina prestopanj uveljavljenih umetnostnih paradigem ... Teh pojavov ni veliko, jim je pa zaradi atipičnosti in ekscesnosti posvečena izjemna medijska in teoretska pozornost, v luči katere navsezadnje začnemo verjeti, da so v umetnosti osrednje, centralne prav stvari, ki se dogajajo na robu umetnostne fenomenologije. Vendar je kar nekaj teoretikov danes skeptičnih do samoumevnosti takih pojmovanj. Tudi jaz.« Tako Jožef Muhovič v svoji najnovejši knjigi Umetnost v živem in mrtvem kotu.