Recenzija knjige: Celovitost v fragmentarnosti

Jakuba Katalpa: Nemci. KUD Police Dubove in Zveza Modro-bela ptica, Vnanje Gorice 2014, 
prevod Tatjana Jamnik.
Objavljeno
05. maj 2015 18.20
Peter Rak
Peter Rak

Ob današnjem pavšalnem in praviloma črno-belem dojemanju zgodovinskih, nacionalnih, razrednih in kulturnih entitet se zdi ena temeljnih nalog umetnosti in še zlasti literature, da se percepcija individualizira, da osebe izstopijo iz abstraktnih kolektivnih okvirov in dobijo konkretno fizionomijo, in predvsem, da se umestijo v kontekst, ki je veliko bolj kompleksen, kot smo ga navajeni iz zgodovinskih analiz.

Nemci Jakube Katalpe (s pravim imenom Tereza Jandová) so primer tovrstnega vpogleda v mikrosvet določene etnične skupnosti, tematiko pa je – vključno z nekaterimi območji Slovenije – mogoče aplicirati na večino nekdanjih nemških enklav po Evropi.

Sudetski Nemci so bili obenem subjekt in objekt ekspanzije nacionalnega socializma, njihova usoda pa je predmet dokaj enostranskih interpretacij. Te so seveda razumljive in ne tudi a priori neobjektivne, vendar v določeni meri vsaj nepopolne, tako kot je pomanjkljiva interpretacija usod drugih etničnih ali svetovnonazorskih skupin in posameznikov, ki so se v določenih zgodovinskih okoliščinah znašli na »napačni« strani.

Ne gre za relativizacijo »krivde« niti za njeno upravičevanje, temveč za refleksijo o ozadjih, ki ne razkrivajo samo določene nezmožnosti upreti se dominantni in vseobsegajoči ideji oziroma ideologiji, temveč tudi in predvsem človeško šibkost, neodločnost in fatalizem.

Katalpa v romanu predstavi romansirana ozadja fiktivnih oseb, ki pa so postavljene v realen prostor srednje Evrope sredi preteklega stoletja, ob tem pa časovni razpon razširi nazaj do 18. stoletja in poveže z današnjim časom, s čimer osvetli kompleksno strukturo nekdaj etnično pisane Evrope, v kateri so bile meje držav predvsem administrativna in veliko manj narodnostna ločnica.

Pisateljica v intimnih portretih operira s stvarnim, pogosto celo klinično hladnim opisom dogodkov in situacij, je racionalna kronistka z distanco, ki pospremi marsikatere težke in grenke situacije celo z dovolj prepoznavno mero ironije in črnega humorja.

Čeprav dogajanje pretežno poteka ob prelomnih dogodkih druge svetovne vojne, so velike teme, naj je to češko narodno vprašanje ali izbris judovske populacije, umeščene v kontekst tako rekoč mimogrede, kot zgolj še en element v brezštevilnih življenjskih preizkušnjah.

Protagoniste sicer zaznamujejo, številne tudi usodno, vendar so v ospredju velike in majhne osebne zgodbe in predvsem posameznikov samoohranitveni nagon, pri katerem velike besede, kot so etika, dostojanstvo in osebni pogum, ne igrajo velike vloge.

Katalpa v strukturo knjige postopoma vplete vse več oseb, ki med seboj le ohlapno ali pa sploh ne korespondirajo, kar daje vtis nepreglednosti in nekoherentnosti, vendar je to obenem zelo učinkovit prijem, da se fragmentarnost iz pomanjkljivosti spremeni v prednost oziroma učinkovito formo, ki omogoča univerzalno percepcijo zapletenih in kaotičnih razmer (srednje)evropske preteklosti in sedanjosti.

Roman Nemci zastavlja predvsem temeljna vprašanja človekove eksistence, ki je na videz vodljiva in obvladljiva, v resnici pa predmet pritiskov, manipulacij in okoliščin, na katere ne moremo vplivati, zato so naše reakcije praviloma pragmatične in daleč od proklamiranih idealov.