Tiskane izdaje
Prestižno, leta 1961 ustanovljeno newyorško gledališče La MaMa, v katerem so kariere začenjali Robert Wilson, Robert De Niro, Sam Sheppard in Patti Smith, svoja dela pa v njem prvič onkraj meja Evrope predstavljali Jerzy Grotowski, Tadeus Kantor in Bernard-Marie Koltés, je bilo 3. decembra, ko smo bili v Sloveniji zaposleni s Ta veselim dnevom kulture, prizorišče premiere predstave Pilad (Plyade) Piera Paola Pasolinija v režiji Ivice Buljana z Markom Mandićem v glavni vlogi. Kot sporočajo iz tukajšnjega Mini teatra, je predstava osvojila newyorške kritike! Predstava sezone, je med drugim zapisal The Culture of One World.
La MaMa je znana kot tradicionalno najprodornejši prostor off Broadwaya in stoji v newyorškem East Villagu tik ob nekdanji hiši Andyja Worhola. Sprva je delovala kot oder za alternativna politična in estetska stališča, danes pa je umetniški kompleks s štirimi stavbami in štirimi odri, več studii za vaje in galerijo.
Buljan je imel, kot dodajajo v Mini teatru, čast, da je bil po smrti utemeljiteljice La MaMe Ellen Stewart (1919 - 2011) sploh prvi režiser, ki je ustvarjal z njenim slavnim igralskim ansamblom The Great Jones Company, odločil pa se je za filozofsko poetsko dramsko besedilo Pilad Piera Paola Pasolinija. Kot je znano, je novembra letos od še vedno nerazrešenega umora tega klasika filmske režije in literature minilo 40 let.
Pasolini danes aktualnejši kot kadarkoli prej
Drama Pilad se neposredno naslanja na dogodke iz Ajshilove Oresteje in opisuje prehod iz mitskih časov in krvnih maščevanj v dobo sodobne demokracije. Boginja Atena je ustanovila prvo sodišče svobodnih meščanov, ki osvobodijo Oresta krivde za umor mame, s čimer se je iz temačnosti legend in mitov oblikovala sodobna civilizacija.
Orest predstavlja majavo social-demokratsko opcijo, nagnjeno h kompromisu s starim režimom, njegov prijatelj Pilad pa radikalno vizijo komunistične utopije. Pasolinijeva beseda je danes aktualnejša kot kadarkoli prej, kritično preizprašuje svoj odnos do preteklosti oziroma do fašizma, z nezrelo demokracijo, ki svojo degeneracijo doživlja v apotezi potrošniške družbe. Buljan je do sedaj režiral Pasolinijev Svinjak v Moskvi in Trstu ter dramo Ribica.
V Buljanovi newyorški predstavi naslovni lik Pilada igra Marko Mandić, njegovo kreacijo pa je kritika razglasila za senzacionalno. Rachel Kerry iz New York Theatre Review je zapisala: »Marko Mandić je eden najpogumnejših igralcev v mestu. Res je, da je Slovenec, a do konca se je predajal v vsakem prizoru, v vsaki gesti, v vsaki orgiji, v vsaki bitki, brez strahu in zaskrbljenosti.«
V vlogah Oresta in Elektre nastopajo Tunde Sho in znana korejsko-ameriška igralka Mia Yoo. V predstavi igra tudi Perry Yung iz popularne serije The Knick režiserja Stevena Soderbergha. Kostumografinja je Ana Savić Gecan, avtorji plakatov Mirko Ilić in Nicky Lindeman. To je prva izvedba katerega od Pasolinijevih dramskih besedil v angleščini.
Izbor kritik:
Marko Mandić je eden najpogumnejših igralcev v mestu. Res je, da je Slovenec, a do konca se je predajal v vsakem prizoru, v vsaki gesti, v vsaki orgiji, v vsaki bitki, brez strahu in zaskrbljenosti. Mogoče bi nam na odrih tega mesta koristilo več slovenskega poguma. The Great Jones Repertory Company sestavlja fascinanten in čudežni ansambel talentiranih umetnikov. Režiser Ivica Buljan kot mojster ceremonij oblikuje kaos, tako da z vrhunci dela doseže višine norosti.
Rachel Kerry, New York Theatre Review
Pilad Piera Paola Pasolinija v presenetljivi uprizoritvi hrvaškega gledališkega režiserja Ivice Buljana in Great Jones Repertory Company (GJRC) gledališča La MaMa je preprosto »the« gledališki dogodek newyorške gledališke sezone 2015–2016. Ena sama objava nikoli ne bo zadostovala za čaščenje opolzke animalističnosti in hiperseksualizirane lepote tega Pilada.
Ogledati si predstavo samo enkrat ni niti opcija. Vrniti se morate ponovno, da bi lahko v celoti častili njen hard-core politični senzacionalizem.
The Culture of One World
Osredotočen na Pasolinijev humanizem brez primere je Ivica Buljan ustvaril tisto vrsto dela, za katerega se ve, da bo preganjal vsakega, ki si ga bo ogledal. Naj si bo zaradi eksplicitne seksualne vsebine, srhljivega sociopolitičnega diskurza ali moči predstave, ta Pilad je tisto, iz česar so narejeni miti.
Jose Solis, StageBuddy
Kar bi bilo z lahkoto tudi gradivo za 10-tedenski tečaj, toda pod pretanjeno režijo Ivice Buljana in odlično izvedbo ansambla – in predvsem Marka Mandića v glavni vlogi – postane intenziven in razvedrilen (četudi na trenutke težje prebavljiv) gledališki večer.
S potrebnim časom za prebavljanje njegovega polnega pomena in brezčasnega sociopolitičnega pomena je tista vrsta predstave, ki bo imela trajen vpliv na vsakega, ki jo bo imel srečo videti.
JK Clarke, Theater Pizzazz
Jasnost Grkov, surov intelekt Pasolinija in drznost La MaMe ustvarjajo neprecenljiv spektakel v New York Cityju. Z ustvarjanjem dialoga s Pasolinijevo estetiko in v goloti svojega predloga v enaki meri, kot je gola večina igralcev na odru – Mandić kot ultimativna in največja poosebitev gole resnice, ki je že dolgo nisem videl na odru –, Buljan uspe vulgarnost obrniti v močen opomnik, kako selektiven je lahko naš politični um in kako pristranska je lahko morala.
Pilad je lep in neusmiljen primer gledališča, ki nastaja v dialogu s tistimi, ki so prišli pred nami, ki so se zavedali svojega duha časa in jih ni bilo strah biti umazan, zanemarjen in surov z zapletenim ciljem onkraj razvedrila: prebujenjem.
Mateus Ciucci Ferreira, Theasy
Pilad je tragedija nadutosti liberalne elite in nihilizma tistih brez pravic – tragedija, ki jo naš svet ponovno doživlja, ko se ljudje po vsem svetu vedno bolj zatekajo k ekstremističnim ideologijam.
Zachary Stewart, Theatermania
