Cigan, ampak najlepši
SNG Drama Maribor. Gostovanje predstave HNK ob 19. uri.
Odpri galerijo
Prizor iz predstave. FOTO: arhiv Drame SNG Maribor
V mariborski Drami bo danes ob 19. uri gostovalo zagrebško Narodno gledališče s predstavo Cigan, ampak najlepši, enim izmed gledaliških vrhuncev njihove pretekle sezone. Predstavo je po istoimenskem romanu Kristiana Novaka, ovenčanem z nagrado Ksaverja Šandorja Gjalskega, postavil na oder Ivica Buljan, vrhunski hrvaški režiser, čigar uprizoritve segajo daleč prek meja Hrvaške in Slovenije.
Novakova uspešnica govori o prepovedani ljubezni, političnih škandalih in begunstvu. Štiri vzporedne zgodbe sestavljajo galerijo likov, ki temeljijo na strahovih današnjega časa. Mladi Rom Sandokan se zaljubi v Medžimurko Mileno, belko iz sosednje vasi Sabolščak. Ona, ločena, v poznih štiridesetih, krivično odpuščena iz službe, se vrne v rojstno hišo, kjer skrbi za svojeglavega dedka.
Nuzat, Kurd iz Mosula, zapusti družino in državo, ki jo je zajela vojna, ter išče obljubljeno življenje v Calaisu. Plančića, odgovornega za odnose z javnostmi na zagrebški policijski upravi, so poslali na teren, da bi zakril umor, ki bi lahko prerasel v nasilje in velik politični škandal. Tu je še veteran osamosvojitvene vojne, ki vzdržuje krhki mir v vasi, ter policist v zatonu kariere, obseden z vizijami kot v apokaliptični TV-seriji Leftovers.
V mariborski Drami so zapisali, da je Novakov roman precizna socialna in emotivna topografija identitete. En junak je večinoma bel, ampak prihaja iz panonske province, drugi je romski iz istega kraja, tretjega predstavlja hrvaški državni vrh, predstavljen skozi zagrebško oblast, četrti pa je begunski, kurdski. Ti izraziti antijunaki niso tipizirani predstavniki svoje etnične ali socialne skupine, temveč so plemeniti marginalci, ki po obnašanju odstopajo od stereotipa ter na empatičen način rušijo podobe o predsodkih, ki jih ima družba o njih. Zgodbe se ločujejo in na koncu združijo okrog krvavega umora.
M. V.
Foto arhiv Drame SNG Maribor
Novakova uspešnica govori o prepovedani ljubezni, političnih škandalih in begunstvu. Štiri vzporedne zgodbe sestavljajo galerijo likov, ki temeljijo na strahovih današnjega časa. Mladi Rom Sandokan se zaljubi v Medžimurko Mileno, belko iz sosednje vasi Sabolščak. Ona, ločena, v poznih štiridesetih, krivično odpuščena iz službe, se vrne v rojstno hišo, kjer skrbi za svojeglavega dedka.
Nuzat, Kurd iz Mosula, zapusti družino in državo, ki jo je zajela vojna, ter išče obljubljeno življenje v Calaisu. Plančića, odgovornega za odnose z javnostmi na zagrebški policijski upravi, so poslali na teren, da bi zakril umor, ki bi lahko prerasel v nasilje in velik politični škandal. Tu je še veteran osamosvojitvene vojne, ki vzdržuje krhki mir v vasi, ter policist v zatonu kariere, obseden z vizijami kot v apokaliptični TV-seriji Leftovers.
V mariborski Drami so zapisali, da je Novakov roman precizna socialna in emotivna topografija identitete. En junak je večinoma bel, ampak prihaja iz panonske province, drugi je romski iz istega kraja, tretjega predstavlja hrvaški državni vrh, predstavljen skozi zagrebško oblast, četrti pa je begunski, kurdski. Ti izraziti antijunaki niso tipizirani predstavniki svoje etnične ali socialne skupine, temveč so plemeniti marginalci, ki po obnašanju odstopajo od stereotipa ter na empatičen način rušijo podobe o predsodkih, ki jih ima družba o njih. Zgodbe se ločujejo in na koncu združijo okrog krvavega umora.
M. V.
Foto arhiv Drame SNG Maribor
