Clug je moral zavrniti novo dunajsko povabilo

Dunajska državna opera: Po velikem uspehu Peera Gynta je Manuel Legris Edwardu Clugu ponudil nov projekt.

Objavljeno
22. januar 2018 17.55
Peter Rak
Peter Rak

»To je bila res posebna premiera, projekt je izjemen. Hvala Edward Clug«.

Takšne so bile besede Manuela Legrisa, direktorja baleta Dunajskega državnega baleta, po nedeljski premierni uprizoritvi predstave Peer Gynt v Dunajski državni operi, ki je nastala v koreografiji direktorja baleta SNG Maribor.

Podobno sta se odzvala tudi direktor opere Dominique Meyer ter legendarni plesalec pariške opere in sedanji direktor stockholmskega baleta Nicolas Le Riche. In predvsem občinstvo.

Res ni bila posebnost, da je bila velika dvorana dunajske opere razprodana, saj se lahko pohvalijo s kar 98-odstotno zasedenostjo svojih predstav, zato pa so bile petnajst minutne stoječe ovacije za baletni projekt vendarle izjemne.

Še zlasti, ker za dunajsko občinstvo velja, da je zelo kritično in – za razliko od obiskovalcev drugod, vključno s Slovenijo – svoje nezadovoljstvo ali indiferenco do uprizoritve tudi brez pomišljanja jasno in ostro manifestira. Kot je dejal Edward Clug, je bil glede uspeha mariborske uprizoritve Peera Gynta v Sloveniji in na festivalih v tujini samozavestno prepričan tudi v uspeh z novo dunajsko uprizoritvijo, kar se je tudi potrdilo.

Nekateri komentarji na petkovi generalki, ki je bila odprta tudi za občinstvo, so bili sicer nekoliko bolj zadržani, menda je bil marsikdo presenečen ne samo nad sodobnimi koreografskimi principi, temveč tudi in predvsem nad izrazito narativnostjo. Vendar je bila očitno specifična pripovednost, ki se izogiba abstrakciji – Clug zavrača virtuozni formalizem giba, češ saj vsi vemo, kakšna je zgodba, posvetimo se zgolj plesu – občinstvu na premieri izjemno všeč, saj so se spontano odzivali tako z vmesnimi aplavzi kot tudi s smehom, saj je prenekateri prizor zastavljen z izrazito humorno noto.

Kako pomembna je za Cluga narativna kompleksnost, dokazujejo tudi besede solista Dunajskega državnega baleta Jakoba Feyferlika, ki je v Peeru Gyntu odplesal naslovno vlogo. Kot je dejal, je prva posebnost dela z mariborskim koreografom že v tem, da ima tudi v skupinsko orkestriranih prizorih vsak plesalec oziroma plesalka za odtenek drugačno koreografsko izhodišče, ki se prilega specifičnemu značaju nastopajočega, solistične vloge pa odlikuje potencirana gledališkost, kar pomeni, da je vsak, navidez še tako nepomemben gib, zelo pomenljiv in izdelan do zadnjega detajla »Res smo se počutili kot igralci, bilo je skoraj tako, kot da bi nastopali pred kamero«, je dejal Feyferlik.

Slovenci in Dunaj

Dunajski projekt je pripravila širša Clugova ekipa, v kateri so še scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš in lučni mojster Tomaž Premzl. Kot je dejal Japelj, ima pripraviti predstavo v Dunajski državni operi nedvomno poseben pomen, nenazadnje ima ta institucija poseben status iz zgodovinskih razlogov tudi v Sloveniji, vendar je ob sodelovanju s Clugom to že nekako standard, saj so sodelovali tudi z drugimi evropskimi baletnimi hišami, ki imajo enak kvalitativni nivo in renome.

Sicer pa je imel na Dunaju odlične pogoje za delo, saj je imel na voljo tri asistentke, posebej v veselje pa mu je bilo srečati svoje nekdanje študente, saj je pred dvema desetletjema na Dunaju nekaj časa tudi predaval predmet scenografija.

Z Dunajsko državno opero so Slovenci sicer tesno povezani vse od njenega nastanka, od legendarnega Antona Dermote do Marjane Lipovšek, ki je v tej operi debitirala pred natanko štiridesetimi leti in je tam še vedno angažirana. V opernem orkestru, ki ima sicer dva statusa in je organiziran še kot Dunajska filharmonija, igrajo tudi slovenski glasbeniki, in sicer violinistka Petra Kovačič, violončelist Primož Zalaznik in kontrabasist Iztok Hrastnik.

Kar se tiče dirigentov, je dosedaj prvemu uspelo v to operno hišo prodreti Marku Letonji, ki je pred petimi leti kot prvi slovenski dirigent v dunajski operni zgodovini predstavil s Pikovo damo Petra Iljiča Čajkovskega, sledilo pa je še več angažmajev.

Pa vendar je Clugov Peer Gynt prav poseben dosežek, saj gre za samostojno avtorsko postavitev projekta, kar dosedaj v tako eminentni operni in baletni instituciji ni uspelo še nobenemu Slovencu. Kako sta bila direktor baleta Manuela Legris in intendant Dunajske državne opere Dominique Meyer navdušena nad Peerom Gyntom, dokazuje tudi konkretno povabilo za nov projekt, vendar ga je bil Clug prisiljen zavrniti.

»Do leta 2020, ko bo Legris zaključil svoj mandat, imam urnik povsem zaseden. Faust v Opernhaus v Zürichu ter Petruška v moskovskem gledališču Bolšoj bosta zapolnila letošnji program, tako rekoč podpisanih je še kaj nekaj drugih pogodb, ki jih še ne bi želel razkriti, svoje obveznosti pa imam seveda tudi v Mariboru.

Predvsem pa si ne želim preveč številnih obveznosti, za projekt si rad vzamem čas, priprave na Fausta v Švici denimo potekajo že dve leti«, je dejal Clug.