Dubrovniške poletne igre: Seks, nasilje in policijska zaščita

Premiera Osnovnih delcev, ki so jo najprej prepovedali iz strahu pred napadom islamistov.

Objavljeno
21. julij 2015 16.15
Jožica Grgič, kultura
Jožica Grgič, kultura

Premiera najbolj razvpite predstave na 66. Dubrovniških poletnih igrah Osnovni delci je v ponedeljek minila brez incidenta. Ker so na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve ocenili, da bi uprizoritev romana Michela Houellebecqa lahko izzvala teroristični napad islamistov, so jo varovali policisti.

Predstavo v režiji Ivice Buljana – v eni od dveh glavnih vlog pa nastopa igralec ljubljanske Drame Marko Mandić –, bodo pod policijsko zaščito skupaj izvedli štirikrat. Ekipo pa so policisti varovali tudi na vajah.

Preverjanje identitete

Gledalci so morali pred vstopom na prizorišče pokazati osebne dokumente uniformiranim policistom, v notranjosti pa so bili njihovi kolegi v civilnih oblačilih. Za uprizoritev, ki je bila dolgo vprašljiva, gredo zasluge pritisku javnosti in medijev. O njej se je namreč veliko pisalo in govorilo zato, ker je po tem, ko je bila uvrščena v repertoar, dubrovniško-neretvanski župan Nikola Dobroslavić, član HDZ, zahteval varnostno oceno od ministrstva za notranje zadeve, to pa je menilo, da prinaša tveganje, zaradi česar so jo organizatorji umaknili iz repertoarja.

Spremenjena lokacija

Predstava torej po številnih polemikah je, so jo pa iz varnostnih razlogov morali preseliti s plaže v Kuparih v trdnjavo Lovrijenac, zaradi drugačnega prostora pa so morali spremeniti njen koncept. Prvotni koncept je bila klasična adaptacija romana, za katero je poskrbel Velimir Grgič, novi koncept pa je zmes performansa, petja in igranja. Režiser je vanj vključil tudi škandal, ki je spremljal predstavo pred njeno izvedbo. Od Slovencev pri predstavi sodelujeta še Robert Waltl kot dramaturg in Mitja Vrhovnik Smrekar kot avtor glasbe.

Buljan, aktualni ravnatelj drame Hrvaškega narodnega gledališča, je predstavo režiral v svojem prepoznavnem slogu, kjer ne manjka golote in seksa, česar pa je obilo tudi v romanu. In seveda ne manjka tudi povsem goli Marko Mandić. V igralski zasedbi so med drugim tudi glasbenik iz skupine Let 3 Zoran Prodanović Prlja, Lucija Šerbedžija in Senka Bulić.

Novica o umiku predstave pa ni odmevala le na Hrvaškem, ampak tudi v tujini, govor je bil o zatiranju umetniške svobode, o cenzuri. Po romanu Osnovni delci so uprizorili predstave v več evropskih državah, posneli so tudi film in nikjer ni bilo težav s cenzuro in tudi ne z islamskimi teroristi. Islam v romanu in torej tudi v njegovi gledališki adaptaciji sploh ni omenjen. To govori o tem, da tisti, ki so se ukvarjali z varnostjo v Dubrovniku, romana sploh niso brali, Houellebecqa pa so najbrž prepoznali kot nevarnega, ker jim je nekdo povedal, da je v nekaterih intervjujih in drugih delih govoril, tudi provokativno, o islamu, še posebej pa je ta v ospredju njegove zadnje knjige Soumission (Podrejanje).

Marko Mandić kot Bruno

Nagrajeni in v številne jezike prevedeni drugi Houellebecqov roman Osnovni delci iz leta 1998 brutalno govori o popolni dekadenci sodobne družbe. Junaka romana, pasivni, introvertirani in čustveno izpraznjeni molekularni biolog Michel in njegov polbrat, erotoman Bruno (Marko Mandič) simbolizirata dve skrajnosti sodobne zahodne civilizacije. Bruno postane seksualni odvisnik, ki ga ne potešijo niti nešteta druženja s prostitutkami, konča pa v psihiatrični ustanovi, potem ko je poskusil zapeljati eno od svojih učenk. V romanu je polno nazornih opisov spolnosti, pornografije in nasilja, zaradi česar je knjiga ob izidu v Franciji izzvala burne odzive.

Prah, ki se je dvigal zaradi predstave, je zasenčil samo premiero. Hrvaški spletni mediji po njej vse do popoldneva naslednjega dne niso objavili nobene ocene. Ponovili so, kar je bilo rečeno na koncu predstave, namreč da je posvečena svobodi in slavljenju življenja ter da je pred gledalce postavila številne samo na videz žgečkljive teme in dileme, s katerimi se sooča sodobni človek – od ljubezni in strasti prek staranja in samote, bolezni, smrti do abortusa, poraza pa tudi dosežkov človeštva. Teme so zgolj na videz žgečkljive zato, ker se ljudje v resnici z njimi vsak dan srečujejo v svoji neposredni okolici ali jih občutijo na lastni koži.