Edward Clug osvojil še Bolšoj teater
Mariborski koreograf je v Moskvi postavil na oder Petruško Igorja Stravinskega
Odpri galerijo
Prizor iz plesne predstave Petruška Foto arhiv Bolšoj teatra
»To je bila sanjska, a tudi zelo kompleksna in naporna izkušnja,« je umetniški vodja mariborskega baleta Edward Clug povedal o postavitvi plesne predstave Petruška Igorja Stravinskega na oder moskovskega Bolšoj teatra, ki še vedno velja za najbolj ikonično baletno institucijo na svetu.
Clug sicer še zbira vtise, takoj po torkovi premieri se je namreč povzpel v letalo in odpotoval v Miami, kjer z enim od svojih projektov sodeluje na umetniškem sejmu Art Basel Miami Beach. Odzivi, ki jih prejema, so za zdaj polni komplimentov, tako občinstvo in kritika kot vodstvo Bolšoj teatra je nad njegovo izvirno interpretacijo ekskluzivno ruske teme navdušeno, predstave pa so bolj ali manj razprodane. Clug je letos postavil na oder že projekte v Dunajski državni operi in Züriški operi, z ekipo, v kateri sta stalna člana še scenograf Marko Japelj in kostumograf Leo Kulaš, pa postaja eden izmed najbolj zaželenih koreografov na evropski plesni sceni.
Kot omenjeno, je bila izkušnja v Moskvi, kjer Bolšoj teater ni samo prestižna institucija z vrhunskim programom, temveč pravi umetniški, organizacijski in logistični kolos, posebna. »Imel sem tri asistente in šest tehničnih ekip, kar je precej zapletlo način dela, poleg tega sem moral komunicirati v ruščini,« je povedal Clug. Še veliko bolj nenavadna je bila izhodiščna pozicija dela s kar štirimi zasedbami solistov, med več kot dvesto plesalci, ki so zaposleni v Bolšoju, pa vlada izredna tekmovalnost.
»Imam navado, da s plesalci ob vseh profesionalnih standardih in zahtevah vzpostavim tudi prijateljski odnos. Tukaj se je pojavila zadrega, da sem moral tri dni pred premiero določiti, kdo bo nastopil na otvoritvenem večeru, odločitev je bila zelo težka in pričakovanja plesalcev zelo visoka. Petruška je namreč avtorski projekt in v tem pogledu odstopa od klasičnega baletnega repertoarja, kjer v sezoni vsak solist pride na vrsto za osrednjo vlogo, medtem ko je tako koncipiranih postavitev zelo malo,« je dejal Clug, ki mu ni preostalo drugega, kot da sugerira plesalcem, naj vsako ponovitev obravnavajo kot novo premiero.
Bolšoj teater velja za precej tradicionalno, v očeh nekaterih tudi nekoliko rigidno baletno hišo, vendar so Clugove izkušnje drugačne. »Ne samo da sem imel proste roke pri koreografskih konceptih, za razliko od nekaterih drugih evropskih baletnih institucij sem jih lahko spreminjal, modificiral in prilagajal skoraj do premiere.« Tudi plesalci so se hitro prilagodili njegovim posebnim koreografskim prijemom, ki v določenih elementih temeljno odstopajo od klasičnih pravil, nekoliko daljši je bil proces dela s plesalkami, vendar so na koncu prišli do želenega cilja.
In tukaj je že nova ponudba Bolšoj teatra. Leta 2020 bo Clug z ekipo uprizoril celovečerno predstavo Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova. Glede na to, da mariborski koreograf plesne elemente rad spaja z dramskimi, se zdi takšna naloga zanj kot nalašč. Vendar Clug za zdaj ostaja previden. »Tekst Bulgakova ponuja tako rekoč neizmerne možnosti interpretacije, poleg temeljne 'zgodbe' je tukaj zelo veliko asociacij, simbolike in zastranitev, zato bo prevesti vso to gostobesedno pripovednost v plesni jezik nedvomno velik izziv,« je dejal. Po njegovih besedah bo tukaj temeljna zasnova scenografije, ki bo izhodišče naracije, zato se bosta s scenografom Markom Japljem kmalu posvetila temu megaprojektu. Trenutno še uživa v sprejemanju pohval in čestitk za Petruško.
Clug sicer še zbira vtise, takoj po torkovi premieri se je namreč povzpel v letalo in odpotoval v Miami, kjer z enim od svojih projektov sodeluje na umetniškem sejmu Art Basel Miami Beach. Odzivi, ki jih prejema, so za zdaj polni komplimentov, tako občinstvo in kritika kot vodstvo Bolšoj teatra je nad njegovo izvirno interpretacijo ekskluzivno ruske teme navdušeno, predstave pa so bolj ali manj razprodane. Clug je letos postavil na oder že projekte v Dunajski državni operi in Züriški operi, z ekipo, v kateri sta stalna člana še scenograf Marko Japelj in kostumograf Leo Kulaš, pa postaja eden izmed najbolj zaželenih koreografov na evropski plesni sceni.
Kot omenjeno, je bila izkušnja v Moskvi, kjer Bolšoj teater ni samo prestižna institucija z vrhunskim programom, temveč pravi umetniški, organizacijski in logistični kolos, posebna. »Imel sem tri asistente in šest tehničnih ekip, kar je precej zapletlo način dela, poleg tega sem moral komunicirati v ruščini,« je povedal Clug. Še veliko bolj nenavadna je bila izhodiščna pozicija dela s kar štirimi zasedbami solistov, med več kot dvesto plesalci, ki so zaposleni v Bolšoju, pa vlada izredna tekmovalnost.
»Imam navado, da s plesalci ob vseh profesionalnih standardih in zahtevah vzpostavim tudi prijateljski odnos. Tukaj se je pojavila zadrega, da sem moral tri dni pred premiero določiti, kdo bo nastopil na otvoritvenem večeru, odločitev je bila zelo težka in pričakovanja plesalcev zelo visoka. Petruška je namreč avtorski projekt in v tem pogledu odstopa od klasičnega baletnega repertoarja, kjer v sezoni vsak solist pride na vrsto za osrednjo vlogo, medtem ko je tako koncipiranih postavitev zelo malo,« je dejal Clug, ki mu ni preostalo drugega, kot da sugerira plesalcem, naj vsako ponovitev obravnavajo kot novo premiero.
Posebni koreografski prijemi
Bolšoj teater velja za precej tradicionalno, v očeh nekaterih tudi nekoliko rigidno baletno hišo, vendar so Clugove izkušnje drugačne. »Ne samo da sem imel proste roke pri koreografskih konceptih, za razliko od nekaterih drugih evropskih baletnih institucij sem jih lahko spreminjal, modificiral in prilagajal skoraj do premiere.« Tudi plesalci so se hitro prilagodili njegovim posebnim koreografskim prijemom, ki v določenih elementih temeljno odstopajo od klasičnih pravil, nekoliko daljši je bil proces dela s plesalkami, vendar so na koncu prišli do želenega cilja.
In tukaj je že nova ponudba Bolšoj teatra. Leta 2020 bo Clug z ekipo uprizoril celovečerno predstavo Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova. Glede na to, da mariborski koreograf plesne elemente rad spaja z dramskimi, se zdi takšna naloga zanj kot nalašč. Vendar Clug za zdaj ostaja previden. »Tekst Bulgakova ponuja tako rekoč neizmerne možnosti interpretacije, poleg temeljne 'zgodbe' je tukaj zelo veliko asociacij, simbolike in zastranitev, zato bo prevesti vso to gostobesedno pripovednost v plesni jezik nedvomno velik izziv,« je dejal. Po njegovih besedah bo tukaj temeljna zasnova scenografije, ki bo izhodišče naracije, zato se bosta s scenografom Markom Japljem kmalu posvetila temu megaprojektu. Trenutno še uživa v sprejemanju pohval in čestitk za Petruško.
