Exodos, izgnani v umetnost

Festival ima ob glavnem programu še fokusne predstave, ki so letos ­namenjene vpogledu v ustvarjalnost Balkana, poleg tega so v spremljevalnem programu še raznovrstne prireditve, od filmskih projekcij, ­odprtja 'land art' projekta Labirint umetnosti, izdaj publikacij, delavnic do ­pogovornih večerov.

Letos je pred nami prenovljena­ oblika festivala s številnimi novostmi. Jih lahko predstavite?

Nataša: Lani smo postavili nov koncept festivala – povabiti vrhunskega svetovnega umetnika, letos je to Jan Fabre, ki ga predstavimo iz različnih kotov, kot vizualnega umetnika, režiserja, pisca in filmskega režiserja, sočasno pa je ta umetnik tudi kurator festivala. Druga novost je, da se vsakič osredotočimo na eno regijo, letos na Balkan, v načrtu naslednjega Exodosa čez dve leti pa je Azija oziroma azijska plesna platforma. Vmes bomo postorili še marsikaj. Za naslednje leto imamo v načrtu projekt Exodos na poti ter izvedbo festivala v Makedoniji in v Trstu. Naslednji pravi Exodos bo leta 2013, kuriral ga bo Tim Etchells, ki ga bomo prav tako predstavili kot pisca, vizualnega­ umetnika in režiserja.

Kurator letošnjega Exodosa je Jan Fabre, ki si je za temo izbral telo. Kako je potekalo delo z njim?

Nataša: Imel je popolnoma proste roke. Edina omejitev so bila sredstva, s katerimi zmoremo nekoga povabiti. Odločiti smo se morali tudi za izbor vrhunskih mlajših umetnikov, ki še niso bili v Ljubljani. Med doslej v Ljubljani že videnimi so samo Jan Fabre, Tim Etchells in Rodrigo García. Predstav v glavnem programu je deset – Fabre jih je razdelil na predstave, ki govorijo o fizičnem, erotičnem in duhovnem­ telesu...

Katja:... in tej logiki je sledil tudi pri izboru predstav za Balkansko plesno platformo, ki je prav tako zelo telesna. Balkanska plesna platforma je letos šestič, tokrat v Ljubljani v izvršni produkciji Exodosa. Gre za partnersko zvezo, ki predstavlja sodobno plesno produkcijo širše balkanske regije, to je Turčije, Romunije, Bolgarije, Grčije in vseh držav nekdanje Jugoslavije. Gre za sistem prijav, ki jih je bilo letos okoli 170. Prvi izbor petdesetih so naredili partnerji iz Slovenije, Turčije, Grčije, Makedonije, Romunije in Bolgarije ter ga poslali Fabru 
v Belgijo, ki je iz njega odbral trinajst predstav, partnerji pa so ­dodali še pet predstav, ki se jim jih je zdelo vredno prikazati v Ljubljani.

Nataša: In ogledal si je res vse, to lahko zagotovim, ker sem bila njim neprestano v stiku. Vmes je negodoval, kaj sploh vse to gleda, ker ni bil najbolj zadovoljen z umetniško vrednostjo del, zato sem mu predlagala, da bi imel v Ljubljani delavnico za balkanske umetnike. Ponudbo je sprejel in delavnico imamo.

Balkanska plesna platforma je verjetno nastala iz potrebe in želje po vpogledu v umetniško ustvarjalnost te regije?

Katja: Pobudo sta dala romunski umetnik Cosmin Manolescu in bolgarska producentka Tzvetelina Iosifova. V prvih petih edicijah so izbirali predvsem predstavitve mladih umetnikov. Tokrat na platformi niso samo mladi umetniki, ker se nam je zdelo, da je smiselno predstaviti tudi uveljavljene umetnike, če naj bi gledalcem nudili prerez plesne produkcije Balkana. Na programu so zato tudi uveljavljeni umetniki, kot so Ivo Dimčev, Matjaž Farič, Snježana Premuš, Krassen Krastev, nekaj mladih in štirje obetavni osemnajstletniki, ki se bodo predstavili v Mini teatru.

Nataša: Platforme so potrebne predvsem zato, ker imamo veliko umetnikov, ki jih vidimo samo doma in ne gredo na gostovanja 
v druge evropske države. Balkanska platforma se je ustanovila tudi zato, da vsakič nekdo (letos je to Ljubljana, lani Novi Sad) gosti umetnike, tako da lokalna scena in tuji gosti, direktorji od drugod, lahko dobijo vtis, kaj se dogaja na Balkanu.

Poleg glavnega programa in platforme bo še niz drugih prireditev.

Katja: Bo Fabrova delavnica za balkanske umetnike in še tri druge. Eno vodi hrvaška dramaturginja Ivana Ivković, v sodelovanju z Masko bo dvodnevna delavnica Tima Etchellsa in plesna delavnica Matije Ferlina iz Hrvaške. Imeli bomo tri mala nočna srečanja, ko se bo Fabre tri večere ob 23. uri 
v Lili Novy z znanimi Slovenci pogovarjal o erotičnem, fizičnem in duhovnem telesu. Imamo še razstave. Začnemo 15. aprila z mlado slovensko fotografinjo Urško Boljkovac, 20. aprila se odpre razstava Američanke Peggy Jarrell Kaplan, ki je posnela portrete balkanskih umetnikov in bo mesec dni na ogled v Španskih borcih. V Mestnem muzeju in galerijah bodo do konca Exodosa na ogled tri Fabrove razstave. V Kinoteki bodo trije Gabrovi filmi, začnemo pa 15. aprila.

Nataša: In seveda Labirint. Na letošnjem festivalu končujemo lanskega, na katerem smo naredili zeleni projekt Labirint umetnosti bolgarskega umetnika Venelina Shurelova. Zasadili smo 287 dreves kanadske čuge v obliki labirinta na koncu Fužin. Že na začetku smo iskali kulturno prazno področje ali takšno, ki bi ga morali kultivirati. Mestna občina nam je dodelila ta prostor, vendar se je izkazalo, da ni njihov, temveč od ministrstva za zdravje. Bil je administrativno zapleten projekt, v katerega smo vključili tudi prebivalce in iskali varuhe dreves. Imamo jih kakšnih 210, od podjetij, ministrov in občanov, pa tudi glavnega varuha – Tobačno Ljubljana. Delo ni labirint kot blodnjak, v katerem se izgubljaš, temveč je zasnovano kot labirint, 
v katerem se najdeš, zato je slogan labirinta Pridi k sebi. Projekt, ki je posvečen knjigi, branju in naravi.

Letos sodeluje ogromno koproducentov.

Nataša: Takšnega festivala ne moreš narediti sam, letos smo šli še širše v sodobno umetnost in ne samo na ples in v gledališče, posebej ker smo Fabra predstavili v njegovi filmski in vizualni produkciji, zato tudi sodelovanje s Kinoteko in z Mestnim muzejem.

S kakšnimi sredstvi razpolagate?

Nataša: Je boljše od preteklih let, ker imamo programski denar tako od Mesta Ljubljane kot od ministrstva za kulturo za tri oziroma štiri leta, kar pomeni, da prvič v karieri Exodosa lahko stabilno načrtujemo za naprej. Lani nas je Evropa prepoznala za pomembno kulturno institucijo in smo prejeli 99.000 evrov, kar smo že vložili v letošnji program. Pomagala je tudi španska ambasada, poseben budžet imamo za balkansko platformo, za katero smo dobili sredstva iz evropske fundacije oziroma Balkan Fund, namenjena posebej za to regijo. In vedno je z nami naša Tobačna, tokrat kot glavni varuh Labirinta umetnosti.