Gledališče zatiranih v malem kraju

V zgornjem kotu Zadrečke doline se je v sedmih letih uveljavil mednarodni gledališki Ne-festival

Objavljeno
01. avgust 2019 08.00
Posodobljeno
01. avgust 2019 08.00
Umetnica, pedagoginja in producentka aktivističnega gledališča Barbara Polajnar z novinarko in gostiteljico festivala Jelko Šutej Adamič.FOTO: Brane Piano
Gornji Grad - Na letakih do Kamnika in tudi na drugi strani do Mozirja je natisnjen celoten program mednarodnega gledališkega Ne-festivala, ki ga organizira KUD Transformator, ključni osebi festivala pa sta novinarka Jelka Šutej Adamič in njen bratranec Gorazd Tratnik.

»Zelo pomembno je, da je festival prav tukaj, kjer sva podedovala vrt s staro hišo, v kateri je bila nekoč pekarna, travnik, kjer imamo šotore, in kozolec, pod katerim so predstave. Stara mama je bila tudi gledališka šepetalka in učiteljica peke, stari oče je bil učitelj. Mislim, da bi bila oba zadovoljna z Ne-festivalom,« je povedala Jelka Šutej Adamič. Prepričana je, da program ni zanimiv le za udeležence, ampak tudi za lokalno prebivalstvo. Večinoma so mu domačini naklonjeni, tudi župan. Udeleženci, v različnih dneh jih je od 30 do 50, si sami kuhajo, za jedilnico so jim posodili klopi gasilci, predstave pa so pod kozolcem in tudi v kulturnem domu, delavnice za mlade so prav tako pod kozolcem, za starejše pa v centru starejših Deos.

»Na gledališče so bili ljudje tukaj navajeni. Nevenka iz kulturnega društva pravi, da je zdaj žal manj zanimanja za kulturo. Svojčas so imeli imenitno amatersko gledališče, ki ga je vodil igralec Andrej Kurent. Imajo tudi likovne razstave,« je povedala gostiteljica. Odkar prirejajo Ne-festival, vse več domačinov pride na festivalske predstave, zadnja leta tudi gledališki kritik Slavko Pezdir iz Celja. »Rada bi verjela, da gledališče zatiranih s kritično ostjo spreminja svet, a nisem več pretirana optimistka. Mladi, ki tu ustvarjajo, so večinoma prekarci, in vesela sem, da lahko izrazijo svoja prepričanja z druženjem in mreženjem, saj je festival vsako leto bolj mednaroden. Letos so tu sodelujoči iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Romunije, Rusije, Velike Britanije in Slovenije.«

Programska vodja festivala Barbara Polajnar je pojasnila, da je festival nastal iz potrebe po povezovanju ustvarjalcev, ki so v Sloveniji delovali po metodi gledališča zatiranih. Potem je rasel, letos je na njem že 20 tujcev, med njimi ena izmed njihovih prvih mentoric Birgit Fritz, mentorji so letos tudi Uroš Kaurin, Miši Mićić, Sara Leu in Abel Solares.

Tema sedme izvedbe Ne-festivala je varovanje okolja. »Gledališče zatiranih o tem spregovori aktivno in s prizori, na katere se gledalci odzivajo s predlogi za reševanje problema,« je pojasnila Barbara Polajnar. »Gledališče torej ne spodbuja samo k razmisleku, ampak tudi k delovanju. Eno izmed predstav skupaj pripravljajo umetniki, gledališčniki, okoljski aktivisti in antropologi. Po premieri jo bodo uprizarjali v svojih državah.«

Tudi ona pravi, da so v Gornjem Gradu lepo sprejeti. Ljudje so sprva le prihajali na predstave, zdaj sodelujejo s centrom starejših in kulturnim domom. Njihovo gledališče ni nerazumljivo in nedostopno, govori o stvareh, ki so za vse pomembne in namenjene vsakomur. »Mislim, da tudi gornjegrajska skupnost to vse bolj spoznava,« je poudarila Barbara Polajnar.