Ipavčev Možiček na velenjskem, šentjurskem in celjskem odru
Hiša kulture Celje in Festival Velenje bosta prihodnji mesec pripravila tri predstave prvega in največkrat izvajanega slovenskega baleta Možiček Josipa Ipavca. Sodelujeta še Profesionalno združenje baletnih umetnikov, koreografov in pedagogov Srbije, Albanian Dance Meeting in gonilna sila mednarodne produkcije – plesalka Mojca Majcen. Posodobljeni Možiček ostaja zvest skladateljevi glasbeni partituri, uvedle pa ga bodo tri plesne miniature s kratkimi Ipavčevimi skladbami.
Ipavčeva osrednja zgodba je preprosta. Libreto sloni na tradiciji commedie dell'arte, glavni liki so deklica Colombina, Harlekin (Možiček), oče Pierrot in mama Pierreta. Colombina se igra z igračo Možičkom, ki oživi in izpove svojo ljubezen do deklice. Oče Pierrot je precej jezen, oba z mamo Pierreto nasprotujeta mladostni ljubezni, na koncu jo vendarle sprejmeta in vsi so srečni. Tudi v posodobljeni različici so ohranili srečen konec, pove dramaturginja in producentka Hiše kulture Celje Nuša Komplet Peperko: »Okvir zgodbe ostaja deklica, ki postaja ženska. Vmes se ji na poti prikazuje par, ki ponazarja neko ljubezen, a deklica išče svoje izražanje ljubezni. Stremeli smo k temu, da je konec srečen, da pa se ne konča s poroko in živela sta srečno do konca svojih dni.«
Kakor je še dejala Komplet Peperkova, je bila pri postavitvi predstave ključna dihotomija. Če že Ipavec sam ponudi dihotomijo mlado-staro, so razmišljali naprej v smeri nekoč-danes, glede na to, da igrača oživi, tudi o realnem-nerealnem, ali kot je povzela dramaturginja: »Dihotomija je bila osnovni motiv, ki smo ga razgrajevali na podzgodbe.«
Oživitev zgodovinskega dela
Pod koreografijo predstave se podpisujeta Aleksandar Saša Ilić, prvi solist beograjskega baleta, uveljavljen koreograf in hišni koreograf Balkan Dance Projecta, in Gjergj Prevazi, uveljavljen koreograf sodobnega plesa v Albaniji in umetniški direktor letnega mednarodnega festivala sodobnega plesa Albania Dance Meeting. Ekipo je povezala plesalka Mojca Majcen, poleg nje bodo v predstavi plesali še Branko Mitrović in Jakša Filipovac, ki sta člana Balkan Dance Projecta že od leta 2016, ter slovenska plesalka Patricija Crnkovič, ki so jo izbrali na poletni avdiciji v Velenju.
Ideja Balkan Dance Projecta je, da oživljajo zgodovinska dela, sodobno plesno podobo so doslej dali že Prešernovim Sonetom in Pohujšanju v dolini šentflorjanski, je povedal koreograf Aleksandar Ilić: »To je lepa priložnost, da se Možiček vrne na sceno, prav v okviru platforme Balkan Dance Project s podporo Hiše kulture Celje, Festivala Velenje. Želimo prikazati, da so dela, čeprav so stara, lahko spet sodobna in na neki način aktualna. Da pokažemo to, kar je zgodovina baleta, hkrati pa v procesu pridemo do nekih novih scenskih rešitev.«
Pet glasbenikov (Iztok Kocen, Zoran Bičanin, Urban Krč, Uroš Bičanin in Miha Firšt) bo igralo v živo, kar je za Ilića ena pomembnih odlik predstave: »Orkester ne bo le izvajalec, ampak aktivni udeleženec.« Dodal je, da je zelo pomemben komunikativni gledališki pristop, in poleg aktivnega orkestra omenil še živo scenografijo Matije Kovača ter slikovite kostume Aleksandre Karović. »To delo je še aktualno, moderno, sodobno, hkrati pa bo na koncu spet zmagala ljubezen,« je z nasmehom sklenil Ilić.
Sodobno in balet
Možiček je bil sprva pantomima, šele nato balet in velja za prvi slovenski balet. »Naša interpretacija bo sodobnejša, a to ne pomeni, da ne bo vsebovala osnov klasičnega baleta,« je pojasnila Mojca Majcen. Dodala je, da je za plesalce Možiček zanimiv tudi zato, ker je naša kulturna dediščina: »Ta balet je nekaj, kar lahko označimo za začetek baletne zgodovine v Sloveniji. Zanimiva sta predvsem interpretacija in prevod za današnji čas. Kot plesalka iščem vzporednice z današnjim svetom, informacije so danes drugačne kot pred stotimi leti, telo je drugačno, arhetipi so drugačni, torej celo vrsto drugačnih informacij prenesemo v nov scenski plesni izraz.«
Predpremiera predstave, ki je primerna za prav vse starosti, bo v četrtek, 2. decembra, v Kulturnem domu Velenje, 22. decembra bo balet na ogled v Ipavčevem kulturnem domu v Šentjurju, 27. decembra pa še v veliki dvorani Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Majcnova je kot Celjanka vesela, da bodo vendarle lahko plesali tudi v knežjem mestu: »Edina primerna infrastruktura v Celju je oder SLG Celje, ki je žal velikokrat zaseden, zato smo veseli, da smo dobili priložnost. Upam, da je to nov začetek plesnega življenja v Celju.«
