Tiskane izdaje
Leta 1952 je Zvezdico Zaspanko kot prvo slovensko radijsko igro za otroke zapisal Fran Milčinski Ježek. Svoj lutkovni krst je doživela leta 1955 v Mestnem lutkovnem gledališču v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kraljeve. V vseh teh desetletjih je Zvezdica prerasla radijski format, se znašla na odru, v knjigi, filmu ... in postala kultna. Zvezdica Zaspanka je skupaj z Botrom Mesecem, kometom Repatcom, razbojnikom Ceferinom in drugimi v LGL skoraj neprekinjeno nastopala že od leta 1955, tako da je igrica doživela skoraj tisoč ponovitev.
Leta 1965 so posneli tudi prvi slovenski celovečerni barvni lutkovni film. Lutkotečne predstave so v LGL še vedno najbolj uspešne, največ ponovitev je doživela Sapramiška (premiera leta 1986), takoj za njo pa sta Žogica Marogica (premiera leta 1951) in Zvezdica Zaspanka (premiera leta 1955). Leta 2008 je Lutkovno gledališče Ljubljana predstavo po skicah slikarke Mare Kralj oživilo. Lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka je del muzejskega programa Lutkoteka, ki je namenjen oživljanju najstarejših lutkovnih predstav. Zvezdico Zaspanko pa igrajo tudi v ljubljanskem Mini teatru, nastala je leta 2012 v režiji Roberta Waltla.
Zvezdica Zaspanka je zagotovo ena najpriljubljenejših slovenskih pravljic z univerzalnim sporočilom, da lahko z dobroto, ljubeznijo in s čisto mislijo premagamo zlo. Zvezdico Zaspanko, najmlajšo zvezdo na nebu, ki rada zaspi in s tem dela zmešnjavo, Mesec za kazen pošlje na Zemljo. Na nebo se lahko vrne šele, ko dokaže, da je dovolj pametna. Ko zaradi Zaspankine nedolžne dobrote v prsih razbojnika Ceferina namesto kamna začne biti srce, jo Repatec odpelje nazaj na nebo.
Peter Dougan, ki pri animaciji Zvezdice Zaspanke sodeluje že od samih začetkov, je pred časom za Delo povedal, da je to ena prvih predstav, ki so jih igrali še v gledališkem kotičku Šentjakobske cerkve. »Vsak, ki je prišel k lutkam – šol v tistem času še ni bilo – je začel tako, da je v gledališču kaj pomagal, premaknil ali prestavil. Tako sem tudi jaz začel pri Žogici Marogici, sprva sem malo na bobenček tolkel, šele potem so mi zaupali tudi vlogo. Pri Zvezdici Zaspanki pa sem v roke dobil kar naslovno junakinjo. Bili smo mladi in to je bila zame prva pomembnejša vloga.«
Zvezdica Zaspanka je bila po zaslugi dramaturga in režiserja Matjaža Lobode v sezoni 2008/2009 znova obujena. Zvezdica Zaspanka je leta 1959 izšla v knjižni obliki in bila nagrajena z Levstikovo nagrado, odtlej je bila večkrat ponatisnjena, nazadnje pri Založbi Sanje.
V Moskvo in nazaj
Leta 1957 je Ljubljano obiskal Sergej Obrazcov – znameniti ruski lutkar in umetniški direktor Centralnega lutkovnega gledališča v Moskvi in si lutkovno predstavo ogledal. Bila mu je všeč in ob tej priložnosti je povedal: »Naši dragi tovariši, srečni smo, da smo videli vašo prekrasno predstavo, v kateri je toliko resnične domiselnosti in okusa. Kako lepo bi bilo, če bi prišli k nam v Moskvo!«
Preden se je Obrazcov vrnil v domovino, je od Mestnega lutkovnega gledališča Ljubljana prejel posebno darilo. Repliko Zvezdice Zaspanke je posebej zanj izdelala oblikovalka lutk Mara Kralj in ji vdihnila prav takšno ljubkost, kakršno naj bi imele tudi izvirne lutke.
Zvezdica Zaspanka je tako dobila mesto v znameniti zbirki Lutkovnega muzeja Sergeja Obrazcova, kar je bil velik dosežek za slovensko lutkarstvo. V ruskem muzeju so namreč razstavljeni največji dosežki svetovnega lutkarstva, sta v sporočilu LGL med drugim zapisali umetnostni zgodovinarki Nadja Ocepek in Tjaša Tomšič.
Ob zavidljivem jubileju so z Lutkovnim muzejem Sergeja Obrazcova v Moskvi navezali stik in prav na dan obletnice prve predstave je dvojnica Zvezdice Zaspanke prispela iz daljnih dežel. Z njo je v Ljubljano prispel vodja muzeja – Gordij Saltykov, ki je Zvezdico Zaspanko predal v roke Lutkovnemu muzeju Lutkovnega gledališča Ljubljana. Nova muzejska dragocenost bo tako do 24. januarja 2016 na ogled na stalni razstavi Lutkovnega muzeja na Ljubljanskem gradu. V požaru leta 1972 je v lutkovni delavnici zgorela tudi Zvezdica Zaspanka, delo Mare Kralj. Zdaj pa je Lutkovno gledališče Ljubljana iz Lutkovnega muzeja Sergeja Obrazcova v Moskvi dobilo edino dvojnico izvirne marionete.
