Izbor je kombinacija besedila, režiserja in ansambla

Prešernovo gledališče Kranj uprizarja najboljše in najbolj ažurne sodobna in klasična dramska besedila, ki prestopajo in rušijo meje in tabuje v glavah in meje med ljudmi kot tudi med gledališči. Kot pravi dramaturginja Marinka Poštrak, bodo usmeritev ohranili tudi v prihajajoči sezoni.

V prvem planu vseh besedil so kot rdeča nit medčloveški odnosi in posledično tudi njihova zloraba, od političnih preko zlorab položaja, spolnih in etičnih kot tudi do ideoloških, o izboru predstav za prihodnjo sezono v Prešernovem gledališču Kranj pravi dramaturginja Marinka Poštrak.

Kateri so glavni poudarki predstav v prihodnji sezoni?

Za Prešernovo gledališče je nujno, da držimo korak s svetovni trendi. Tri besedila večkrat nagrajenih dramatikov iz Evrope in Amerike bodo prvič uprizorjena v slovenskem gledališkem prostoru: sodobna drama ameriške dramatičarke Jennifer Haley (The Nether) Podsvet, za katero je avtorica prejela nagrado Suzan Smith Blackburn za najboljše dramsko delo leta 2012, odpira občutljivo dilemo na temo pedofilije v virtualnem svetu. Kot režiser se v naše gledališče vrača Dušan Jovanović.

Provokativno sodobno tragikomično grotesko o brezizhodnosti mlade generacije italijanskega sodobnega avtorja Spira Scimoneja Dol (Giů) bo prvič v Prešernovem gledališču režiral Marko Sosič, tretja slovenska krstna uprizoritev pa bo intimna drama Helverjeva noč (Noc Helvera) sodobnega poljskega avtorja Ingmarja Villquista o grozljivih razsežnostih nacizma v najbolj intimnih medčloveških odnosih v režiji Alena Jelena.

Poleg sodobnih avtorjev bomo uprizorili še dve klasični besedili. Nušićevo komedijo o pohlepu in boju za dediščino Žalujoči ostali bo režiral eden najradikalnejših in nagrajenih režiserjev najmlajše generacije Igor Vuk Torbica, fantastično satirično groteskno komedijo Stenica (Klop) ruskega futurističnega pesnika in dramatika Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega pa trenutno najbolj drzen režiser v prestopanju gledaliških mej, Jernej Lorenci.

Na katerih izhodiščih ste oblikovali program?

Izbor predstav temelji na srečni in dobro premišljeni kombinaciji med besedilom in režiserjem. In seveda tudi na našem igralskem ansamblu, ki je v tem trenutku v vrhunski formi in brez katerega tovrstno najzahtevnejših besedil ne bi mogli realizirati. Ti trije segmenti morajo seveda sovpasti, če seveda ne omenjam še finančnega in konceptualnega, za katerega se trudiva z direktorico Mirjam Drnovšček po svojih najboljših močeh.

V iztekajoči se sezoni je odmevala legendarna Butnskala, katera predstava bo najbolj odmevna v prihodnji sezoni?

Vesela sem, da je Butnskala doživela tako dober sprejem tako pri strokovni javnosti kot tudi pri publiki našega gledališča kot tudi publiki Mladinskega gledališča. Težko pa bi ta hip iz prihodnje sezone katerokoli izmed uprizoritev izpostavila kot uspešnico v tem smislu.

Kako je na izbor predstav vplivala igralska zasedba?

Igralska zasedba je pomembna in brez izjemnih igralcev tudi ni izjemnih predstav! Razmislek o izboru besedil je zmeraj že podzavestno vključen tudi razmislek o zasedbi. Eno brez drugega preprosto ne gre. Če se odločimo za tekst, ki presega naše fizične in finančne zmogljivosti in se nam zdi, da je tako dober in aktualen, da bi ga želeli uprizoriti naredimo vse, da do realizacije tudi pride! Največkrat - in to sezono še prav posebej s - koprodukcijami.

S katerimi gledališči boste sodelovali?

S SNG Nova Gorica bomo koprodukcijsko sodelovali že tretjič zapored, s SLG Celje tokrat pri Nušićevi komediji Žalujoči ostali sodelujemo prvič, že »tradicionalno« pa nadaljujemo niz uspešnih koprodukcijskih predstav z Mestnim gledališčem Ptuj in s Škuc gledališčem iz Ljubljane.

Predstavljate se kot gledališče odmevnih predstav. V kolikšni meri je gledališče danes sploh še lahko odmevno?

V medijih je težko biti odmeven, če nisi provokativen. Vendar ne gre zgolj za provokacijo zaradi provokacije! Ta je zmeraj kratkega diha. Tisti ljudje, ki prihajajo v naše gledališče namreč že dobro vedo, da iz njega odhajajo drugačni. Če so teme takšne, da nas zadenejo v živo, pride tudi do večje odmevnosti.

Kje vaše predstave najbolj odmevajo: v strokovni javnosti, v mednarodnem prostoru, doma?

Se zgodi, da se vsi ti trije segmenti pokrijejo, kar je za vsako gledališče pravzaprav najlepši kompliment in priznanje. Tudi festivalska publika, ki naše predstave gleda v tujini, je nad njimi navdušena in nam daje zagotovilo, da ne popuščamo glede kvalitete in visoke profesionalnosti.

Kakšen pa je odziv na Gorenjskem, na lokalnih odrih?

Mislim, da bi moralo biti tega sodelovanja več in mislim, da bi morali biti še tesnejše in intenzivnejše vse od Bleda, Bohinja, Jesenic, Radovljice do Škofje Loke.

Je Ljubljana zdaj že kaj bliže Kranju?

Strokovni publiki, ljudem, ki poznajo gledališče, je Kranj vedno bližje. Tudi iz Ljubljane so pri nas že vpisali abonmaje in upam, da bo tudi letos tako.