Tiskane izdaje
Koper − »Prihajam iz simpatične državice, kjer mi pravzaprav ne bi bilo treba pisati ali dramatizirati Alana Forda niti kupovati njegovih stripov v trafiki, saj se dogaja vsepovsod okoli nas, imamo ga vsak dan v novinarskih naslovih. Ljudje pravijo: 'Še malo, pa bosta v naslovu tudi Sir Oliver in Grunf', ali pa: 'Tega niti v Alanu Fordu ni!'«
Tako o besedilu Alan Ford − Vrnitev odpisanih, ki bo doživelo krstno uprizoritev in premiero nocoj v Gledališču Koper pravi Splitčan, urednik nekdanjega Feral Tribune in zdaj novinar Novega lista Predrag Lucić, avtor besedila, ki mu je pri končnem oblikovanju teksta pomagal, svetoval in predlagal beograjski režiser Kokan Mladenović. Sicer pa gre za prvo koprodukcijo Kamernega Teatra 55 s katerim od slovenskih gledališč, ki je plod večletnega zelo dobrega sodelovanja med koprskim in sarajevskim gledališčem. Pobudo o besedilu po predlogi kultnega stripa je dala direktorica Gledališča Koper Katja Pegan, ki je povabila uspešnega beograjskega režiserja Mladenovića tudi zato, ker je leta 1994 na odru Gledališča na Terazijah v Beogradu že režiral Alana Forda. Tedaj je to bil predvsem muzikal, ki je ohranil določeno mero satire, predvsem pa je bil provokacija, saj so ga v času vojne s Hrvaško na beograjskem odru uprizorili v alanfordovskem hrvaškem jeziku. Kar je bilo seveda hkrati povsem logično, saj je prevajalec Nenad Brixy sestavni del legendarnega stripa, ki je na ozemlju bivše Jugoslavije (založnik stripa je bil zagrebški Vjesnik) doživel nepopisen uspeh predvsem v 70. letih, a tudi kasneje.
Idejni oče in scenarist stripa je Max Bunker (Luciano Secchi), ilustrator pa Magnus (Roberto Raviola), ki sta strip poimenovala po glavnem junaku, naivnem lepotcu, ustvarjenem po podobi irsko-britanskega igralca Petra O'Toola, (igra ga Igor Štamulak). Strip je pravzaprav parodija na kriminalke oziroma na Jamesa Bonda, popisuje skupino nadvse nerodnih tajnih agentov, ki deluje v zanemarjeni newyorški cvetličarni in tako rekoč brezplačno rešujejo svet pred hudodelci, iščejo nevarne mikrofilme in se vpletajo v vse, v kar se sicer vpletajo junaki tipa Bond. V njihovem obnašanju je prav malo zares junaških gest, v resnici so smešni, 'smotani' antiagenti in običajni smrtniki, predvsem tipični antijunaki, ki skozi bogato zbirko komičnih vložkov, skečev, domislic, šal v družbenosatirični, že kar nadrealistični maniri do onemoglosti razgaljajo in šibajo našo vakdanjost.
»Ne gre le za krizo Evrope, temveč za krizo herojev. Na našem političnem prizorišču ne najdemo niti ene osebnosti, stranke ali gibanja, ki bi mu državljani lahko verjeli. Naučili so nas fraz, ki vedno služijo osebni koristi nekoga, ki manipulira in na naših željah gradi svoj dobiček. V času lažnih junakov se zato sama ponudi potreba po antijunaški zgodbi,« pojasnjuje režiser Kokan Mladenović.
In ni boljših antiherojev, kot so člani Grupe TNT, dodaja sicer beograjski režiser, ki predstavo označi kot satirično glasbeno komedijo. Koprska predstava, poudarja Mladenović, je bistveno drugačna od beograjske izpred 22 let. »Razen naslova se je spremenilo vse.«
Avtor besedila in besedil desetih songov Predrag Lucić je izjemen poznavalec vseh stripov, ki jih zdaj bere že tretja generacija, čeprav zdaj niti približno niso tako popularni in vplivni, kot so bili v Jugoslaviji v 70. letih. Strip je bil popularen predvsem v Italiji in Jugoslaviji, v številnih drugih evropskih okoljih se ni prijel. »Zdaj bistveno drugače dojemam Alana Forda, kot smo ga v mladih letih. Prav neverjetno je, koliko zdaj, v razmerah predatorskega divjega kapitalizma, zares živimo v Alanu Fordu. Res imamo plaže in celo bolnišnice za revne in bogate. Dejansko letijo Superhiki, redkeje se najdejo šarmantni lopovi tipa Sir Oliver (igra ga Mirsad Tuka).
Tri newyorške mestne svetnike smo spremenili v evropsko Trojko, ki je motor intrige v naši epizodi. Smeh, iz katerega sem izhajal, nosi v sebi bombo, strupen ugriz. V resnici sem napisal povsem novo, izvirno epizodo Alana Forda, vendar ohranil legendarne fraze, stavke, opazke. Grupa TNT pride v Koper, odpre cvetličarno in poskuša rešiti EU pred veliko nevarnostjo. To je bila izhodiščna zamisel. Z masko, kostumi in frazami smo povsem blizu stripu,« pojasnjuje Predrag Lucić, ki priznava, da sta s Kokanom Mladenovićem ves čas nastajanja besedila skupaj preverjala zapisano. Kokan mu je svetoval, kaj naj zapiše za posamezne igralce. Končno pa so pri oblikovanju besedila pomagali tudi igralci sami.
Posebnost koprodukcije ni samo v tipično jugoslovansko koktajlski sestavi avtorjev in igralcev, temveč tudi v tem, da so jo postavili dvojezično. Precej so ohranjene osnove jezika prevajalca Nenada Brixyja, v slovenščino je prevajal Nebojša Pop Tasić. Dvojezičnost predstave pa rešuje stripovski element: nad odrom teče ves čas »oblaček«, nadnapis s prevodom vsega povedanega. Aleš Valič (v predstavi je Broj Jedan) pravi: »Mešanje dveh svetov igralcev na odru je nekaj, kar si vsak igralec samo želi. Prepletajo se izkušnje različnih področij, ki so sicer sorodne, ampak je ravno toliko razlike, da drug drugega nadgrajujemo. To je za igralce vedno zelo srečna situacija.«
Poleg naštetih igralcev bodo vloge zahtevnih stripovskih likov prevzeli še Gorazd Žilavec (Bob Rock), Rok Matek (Grunf), Davor Golubović (Jeremija), Amer Omerović (Debeli šef), Elma Juković (Beppa Joseph), Anđela Kusić (Baby Kate), Boris Cavazza pa je pripovedovalec. Jeseni sledi premiera predstave v Sarajevu.
