Komedija v treh spalnicah

Norčije v spalnicah Alana Ayckbourna v petek na odru Gledališča Koper – V igralski ekipi po dolgem času domačin

Objavljeno
22. januar 2019 11.22
Posodobljeno
23. januar 2019 07.10
S težavami v partnerskem odnosu se srečujeta tudi Delia (Mojca Partljič) in Ernest (Aleš Valič). Foto Jaka Varmuž
»Komedija je moja disciplina,« je poudarila Katja Pegan, sicer tudi direktorica Gledališča Koper, ki bo v petek premierno postavila na oder tega gledališča​ Norčije­ v spalnicah, predstavo britanskega komediografa Alana Ayck­bourna. To bo že njena tretja ­postavitev Ayckbournovega dela na oder.

​»Ko sem prvič delala to predstavo pri 25 letih v novogoriškem gledališču, sem se je lotila povsem drugače. Je že res, kot sem danes prebrala v časopisu, da je treba življenje živeti, preden o njem lahko kaj poveš. Danes resnično razumem vse generacije, ki so skozi štiri pare predstavljene v igri, medtem ko so me kot mlajšo reži­serko zanimali bolj tehnično-dramaturški elementi predstave,« je povedala.

Po besedah dramaturga Mihe Trefalta je bila Ayckbournova igra prvič uprizorjena leta 1975, nastala pa je po naročilu Kraljevega narodnega gledališča, ki se je v tistem času preselilo v London in je potrebovalo privlačno otvoritveno predstavo. »Avtor jo je menda napisal le v nekaj dneh, čeprav je imel predhodno izdelano grobo konstrukcijo.

Dve leti pozneje so jo kot zelo uspešno uprizorili na londonskem West Endu,« je navedel sogovornik. Poudaril je, da je to matematično in dramaturško izjemno dodelana igra. Slovenski prevod originalnega naslova Bedroom Farce morda, kot se je pos­mehnil, nekoliko zavaja, saj je to dejansko komedija o odnosih in ne o čem drugem.
 

Štirje pari, tri spalnice


Dogajanje je postavljeno v tri spalnice, za dramaturški zaplet pa poskrbi najmlajši par – Suzana (Tjaša Hrovat) in Trevor (Blaž Popovski oziroma Matic Valič) –, ki se ne razume najbolje. Na vselitveni zabavi, na katero ju skupaj z drugimi gosti povabita prijatelja Malcolm (Luka Cimprič) in Kate (Maša Grošelj), se namreč spreta. Povod je poljub med Trevorjem in njegovim nekdanjim dekletom Jan (Anja Drnovšek), ki je prav tako gostja na zabavi. Ta se sprevrže v pretep.

­Suzana se odpravi k Trevorjevim staršem, Delii (Mojca Partljič) in Ernestu (Aleš Valič), medtem ko Trevor odbrzi k Janinemu možu Nicku (Igor Štamulak), misleč, da se mu žena želi maščevati. Vsi štirje pari, ki nastopajo v zgodbi, se skozi predstavo pokažejo za disfunkcionalne, obenem pa poskušajo to – z izjemo najmlajšega para – prikriti za urejeno in ljubečo fasado. Kot zanimivost je Trefalt omenil, da je Ayckbourn, ko so ga vprašali, kateri od njegovih moških junakov je on, odvrnil, da kar vsi štirje skupaj.

Dogajanje je postavljeno v tri spalnice.
Dramatik je napisal komedijo le v nekaj dneh.
Na odru najprej zaživi kaos, potem se vse ­postavi na svoje mesto.

 

Prispodoba današnje mladine


»Najmlajša junaka, Suzano in Trevorja, vidim kot predstavnika današnje mladine, ki je zelo zazrta vase in ima le malo empatije, obenem se še nikoli ni bolj kot danes govorilo o čustvih,« je komentirala Katja Pegan. Po drugi strani Trevorjevi starši, ki so najstarejši, spet odkrivajo popoln kaos odnosa, čeprav se navzven kažejo drugače. Aleš Valič, ki igra Trevorjevega očeta, je v resnici oče enega od njiju (Matica Valiča). Z Mojco Partljič sta že uigrana »zakonca« (denimo v Albeejevi drami Kdo se boji Virginie Woolf?).



Mojca Partljič je poudarila, da se v svoji vlogi – kot tipična ženska – trudi, da bi okoli sebe uredila kaos, a obenem povzroči ravno nasprotno. Prav tako se dotika problematike današnje starejše generacije, ki si želi biti še zmeraj tako živahna, kot je bila nekoč. »To spoznanje me je boleče doletelo tudi osebno,« je pristavila.

Katja Pegan je zadovoljna, da je v ekipi igralcev po dolgem času domačin – Izolan Blaž Popovski, ki je s svojo igralsko alternacijo, Maticem Valičem, še študent na igralski akademiji. »Za dva Trevorja v predstavi sem se odločila iz praktičnih razlogov, da sta lažje usklajevala vaje s študijskimi obveznostmi,« je priznala režiserka.

Ayckbournova umetniška uprizoritev težav v part­nerskih odnosih, ki so značilne za vsa življenjska obdobja, se – kot se za komedijo spodobi – konča v optimističnem duhu. »Na odru najprej zaživi kaos, potem pa se vse postavi na svoje mesto.«