

Oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani se je sinoči okoli polnoči začel spreminjati v pravo ledeno ploskev, na kateri bodo danes in jutri uprizorili tri ponovitve zimzelene uspešnice Petra Iljiča Čajkovskega Hrestač, ki na odrih po svetu zlasti v predbožičnem času vztraja že 125 let. Toda plesalci, kot člani Sanktpeterburškega državnega baleta na ledu imenujejo sami sebe, bodo balet odplesali z drsalkami na nogah.
Oder Gallusove dvorane se je šele drugič v svoji 33-letni zgodovini delovanja spremenil v led, kdaj je bilo prvič, pa se ne spominjajo niti v največjem hramu slovenske kulture. Bilo je zagotovo pred več kot petnajstimi leti, menda okoli novega leta, za kateri dogodek oziroma predstavo so zaledenitev pripravili, pa se je sčasoma pozabilo, so nam povedali v Cankarjevem domu.
Dvanajst predstav v šestih dneh
Za tokratno zamrznitev po koncu sinočnjega orkestra Slovenske filharmonije so poskrbeli bolgarski mojstri, ki pod okriljem producentskega podjetja ART BG Production Ltd pripravljajo zaledenele površine za Sanktpeterburški državni balet na ledu v vseh dvoranah, v katerih nastopajo. Ledeni oder običajno postavlja med 12 in 18 ljudi, pri tem pa uporabijo za sedem milijonov kock ledu, ki se v gladko in ledeno mrzlo odrsko ploskev spremeni po najmanj 14 urah, tu in tam pa šele po 20 urah, odvisno od temperature v dvorani, je povedala Laura Miklič iz agencije Fabulatorij, ki je uradni predstavnik organizatorja pri nas.
Po gostovanju s predstavo Labodje jezero v Hali Tivoli januarja 2009 – ta je bila v okviru svetovne turneje ob 300-letnici mesta Sankt Peterburg –, ter s predstavo Pepelka leto zatem v Areni Stožice so si s Hrestačem želeli, da bi gostovali v bolj izbrani dvorani, kamor bi morebiti prišla tudi drugačna publika, sicer pa nastopom v opernih oziroma gledaliških dvoranah dajejo prednost že od leta 1995. Ker so bili med minulimi gostovanji zadovoljni z odzivom slovenske publike, so se tudi v okviru tokratne evropske turneje, ki jo bodo končali v glavnem mestu Bolgarije Sofiji, odločili ustaviti v Ljubljani. S svojimi predstavami, najbolj znanimi baleti Petra Iljiča Čajkovskega Trnuljčica, Labodje jezero in Hrestač ter Sergeja Prokofjeva Pepelka in Romeo in Julija, največjo priljubljenost žanjejo v balkanskih državah, na Kitajskem in doma v Rusiji, kjer tudi najpogosteje nastopajo. Kot je poudarila sogovornica, so v šestih dneh sposobni odplesati dvanajst predstav, šele potem pa jih čaka dan počitka.
(Nekdanji) prvaki umetnostnega drsanja
Čeprav se na prvi pogled zdi, da je združitev klasičnega baleta in drsanja ruska posebnost, pa je to verjetno bolj kot ne različica zahodne tradicije šovov na ledu, ki so začeli vznikati v Združenih državah Amerike v 40. letih oziroma pred drugo svetovno vojno. Ena še danes najbolj znanih skupin na ledu Holiday on Ice je bila ustanovljena že leta 1943 in je s svojimi spektakli v več kot sedmih desetletjih razveselila že več kot 330 milijonov gledalcev, zatrjujejo na svoji domači spletni strani.
Res da je Sanktpeterburški državni balet na ledu četrt stoletja mlajši, a letos prav tako praznuje zavidljivo, 50. obletnico delovanja. Leta 1967 ga je kot Leningrajski državni balet na ledu ustanovil koreograf Konstantin Bojarski, od leta 1994 ga vodi aktualni direktor Mihail Kaminov, večkratni zmagovalec Leningrada in Rusije v umetnostnem drsanju v dvojicah. Aktualni umetniški direktor pa je nekdanji baletni plesalec, 80-letni Konstantin A. Rassadin, ki je več kot 23 let nastopal kot solist slavnega Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga, ter premierno odplesal več kot 24 naslovnih vlog. Med drugim je plesal z največjimi baletnimi umetniki, kot so Natalija Dudinskaja, Natalija Markarova, Rudolf Nurejev in Mihail Barišnikov. Rassadin se je baletu na ledu pridružil že leta 1980 in je danes glavni koreograf večine produkcij. Svojih začetkov v baletu na ledu se spominja kot ne prav lahkih, saj nikoli ni stal na drsalkah, njegovi »učenci« športniki pa so imeli težave zaradi slabega koreografskega znanja in pomanjkanja baletnih izkušenj. Tako jim je najprej v dvorani pokazal, kaj pričakuje od njih, nato so »plesne korake« v drsalkah prenesli na led in šele nazadnje izoblikovali tudi lik. Tako delajo še danes.

Komentarji