Nagrada Prešernovega sklada: Vesna Pernarčič Žunić, dramska igralka

Skozi impresiven razpon vlog se je uveljavila kot vsestranska gledališka umetnica in sodi k najprodornejšim igralkam svoje generacije.
Objavljeno
06. februar 2014 20.15
Jela Krečič, kultura
Jela Krečič, kultura

»Vesna Pernarčič je ena izmed osrednjih igralk Prešernovega gledališča Kranj in ena izmed redkih vsestranskih igralk v slovenskem gledališkem prostoru, ki svoje številne in raznovrstne talente – od igralskega, pevskega, gibalno-plesnega in v zadnjem času literarnega – tudi v polni meri izkorišča,« so leta 2012 zapisali v priznanju tej igralki v Združenju dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS).

To je le eno od številnih priznanj in nagrad, ki jih je Vesna Pernarčič Žunić (1974) prejela od srede devetdesetih let, ko je začela stopati na slovenske odre, sprva na oder SSG Trst. Komedija zaseda pomemben del njenega opusa, za katerega je bila tudi večkrat nagrajena.

Titulo žlahtne komedijantke je na Dnevih komedije v Celju prejela večkrat. Prepričala je, denimo, z naslovno vlogo v predstavi Nora Nora, nazadnje pa za vlogo Emmi Rothner v drami Proti severnemu vetru, ki je nastala na podlagi knjižne uspešnice Daniela Glattauerja. Sama pravi, da ji je bil komični žanr vselej blizu, h komičnim vlogam pa je pristopala intuitivno. Ker so bili njeni karierni začetki tako močno zvezani s komičnim žanrom, jo je skrbelo, ali bo dobila priložnost tudi za razvijanje resnejših vlog.

Ta se ji je ponudila v predstavi Piaf, Edith Piaf leta 2004, v kateri sta se povezali igra in glasba, ali, kot se je natančno izrazila Pernarčičeva: tu je bila igra vnesena v glasbo. Za vlogo francoske šansonjerke je prejela nagrado na Borštnikovem srečanju.

Z Edith Piaf so se ji odprla vrata do resnih vlog. V zadnjih letih je, denimo, prepričala v predstavi Vinka Möderndorferja Lep dan za umret in za vlogo Hčere prejela nagrado na Tednih slovenske drame.­ Njen igralski razpon je sicer impresiven, zaigrala je v vseh gledaliških žanrih, v delih klasičnih dramatikov ali sodobnih domačih in tujih avtorjev. »Tudi resnejše vloge ustvarjam po občutku, šele potem se oprem na tehniko,« je dejala Pernarčičeva. Dodala je, da natančnost, tempo, dinamiko, ki so ključni za komedijo, tu zamenja čustvena intenzivnost.

Prejšnjo sezono se je Pernarčičeva vrnila k »ugledališčeni glasbi«. Odigrala je Marlene Dietrich v istoimenski predstavi, ki so jo postavili na odru Prešernovega gledališča. Šlo je za podobno igralsko izkušnjo kot pri Edith Piaf, je povedala Pernarčičeva, le da tedaj niso stavili na kopiranje videza Piafove, ampak na notranjo moč in energijo šansonjerke, medtem ko jo pri ustvarjanju filmske ikone opredeljujejo tudi zunanjost, gib in obrazna mimika Marlene Dietrich.

»Nisem je hotela imitirati, ampak poustvariti njen odnos do življenja,« je pojasnila Pernarčičeva. Za to vlogo je v Umagu na Mednarodnem festivalu komornega gledališča prejela nagrado zlati lev.

»Vesna Pernarčič z igralskim pristopom k pevski interpretaciji skozi začetni 'gledališki' del gradi in pripravlja lik in pri tem kar najbolj izkorišča režijski in tekstovni prostor, ki ji je na voljo,« so zapisali v obrazložitvi nagrade. In še: »Z minimalnim igralskim izrazom karizmatično oblikuje lik, tako da hkrati prikaže moč in ranljivost Marlene Dietrich.«

Ob njenih vlogah kritiki pogosto govorijo o njeni šarmantnosti, suverenosti in očarljivosti. Zdi se, da se je skozi impresiven razpon vlog uveljavila kot vsestranska gledališka umetnica in tako sodi k najbolj prodornim igralkam svoje generacije.