Ob nacionalnem tudi regionalni pomen

Z 42 predstavami in številnimi spremljevalnimi prireditvami je letošnji Festival Borštnikovo srečanjenajvečji doslej

Objavljeno
16. oktober 2019 13.25
Posodobljeno
16. oktober 2019 13.25
Uvodna predstava bo Poroka britanske skupine Gecko, ki je babilonska sinteza jezikov, impresivne vizualne podobe in presežnega fizičnega izraza.
Foto Richard Haughton
»Letošnji Festival Borštnikovo srečanje [FBS] je z 42 predstavami največji doslej in nima zgolj nacionalnega, temveč tudi regionalni pomen,« je pred začetkom FBS dejal umetniški direktor festivala Aleš Novak. Uradno se bo začel v petek, vendar se je s programskima sklopoma Mlado in Študentsko gledališče ter nekaterimi drugimi prireditvami, pogovori, razstavami in delavnicami pravzaprav že začel.

Študija evropske komisije o razvoju občinstev je pokazala izrazit upad občinstva, zlasti mlajši od 26 let le še po naključju zaidejo v gledališče. Na konferenci Prečiti meje so predstavili tovrstne analize in nove strategije pri animaciji potencialnih gledaliških obiskovalcev ter izpostavili primere dobre prakse, v okviru delavnic pa bodo udeleženci pripravili aplikativne načrte. Novak je dejal, da so tovrstne aktivnosti začeli že lani, v sodelovanju z vodjo projektne skupine Mojco Redjko projekt letos še razširjajo in računajo na to, da bodo te aktivnosti prerasle v samostojni center za razvoj novih občinstev, ki ne bi bil vezan zgolj na festival.
 

Za uvod britanska skupina Gecko


Uvodna petkova predstava bo tokrat pripadla britanski gledališki skupini Gecko pod umetniškim vodstvom izraelskega performerja,­ koreografa, režiserja in profesorja Amita Lahava. Mednarodni umet­niški ansambel ustvarja skozi eksperiment, sodelovanje in igro, njihove predstave so tudi vizualne poslastice, saj je to preplet impresivne likovne podobe s presežnim fizičnim izrazom v tesni povezavi z glasbo in zvokom. Takšen je tudi projekt Poroka, v katerem v prepletu poročnih oprav in pogodbenih obveznosti prikažejo distopični svet, v katerem smo vsi z dogovorjenim zakonom »poročeni z družbenim sistemom«. Predstavo zaznamuje tudi babilon jezikov, akterji namreč komunicirajo kar v dvanajstih, kar pomeni, da nihče v dvorani v celoti ne razume vseh dialogov in monologov.

Med 14. in 27. oktob­rom se bo zvrstilo 42 ­predstav.
Dvanajst je uvrščenih v tekmovalni, 16 v sprem­ljevalni program.
Šest predstav prihaja iz tujine.

 

Soočanje različnega


V soboto se bo začel tekmovalni del sporeda. Selektor Matjaž ­Zupančič je v tekmovalni program uvrstil dvanajst predstav, v izboru pa je zajet širok nabor gledaliških poetik, široko je zastopana tudi slovenska institucionalna in neinstitucionalna produkcija, dominacije ene same gledališke hiše, kot je bilo pogosto v preteklosti, tokrat ni. Zupančič je za Delo povedal, da tekmovalnega programa ni koncipiral kot revije enega, ampak kot soočanje različnega. »Če je festival tudi tekma, kakšen smisel ima, da nekaj tekmuje samo s seboj? Ko izbiraš predstave, ustvarjaš tudi festival kot celoto, njegovo zanimivost, raznovrstnost, dinamiko, primerjalnost, ustvarjalno polemiko, in tudi v tem vidim svoj avtorski pristop k oblikovanju festivala,« je dejal ­Zupančič.

Spremljevalni program po besedah Aleša Novaka sledi načelu, da je izbrana predstava pomemben dosežek ali presežek pretekle gledališke sezone, s tekmovalnim programom pa omogoča celovit vpogled v trenutno stanje slovenske gledališke ustvarjalnosti. Ker si želijo še poudariti mednarodni značaj FBS in izkoristiti potenciale za promocijo slovenskih predstav pri tujih selektorjih, gledaliških direktorjih, kritikih in novinarjih, bo večina predstav opremljena z nadnapisi v angleščini.

»Ko izbiraš predstave, ustvarjaš tudi festival kot celoto, njegovo zanimivost, raznovrstnost, dinamiko, primerjalnost, ustvarjalno polemiko, in tudi v tem vidim svoj avtorski pristop k oblikovanju festivala.«
Matjaž Zupančič, selektor FBS

 

Tuje produkcije


Med festivalske vrhunce tuje produkcije organizatorji uvrščajo nastop bolgarskega performerja, koreografa in gejevskega aktivista Iva Dimčeva, ki se bo predstavil s koncertnim performansom The Live Concert in predstavo Overload/Preobremenitev italijanskega umet­niškega ansambla Sotterraneo, ki je med drugim prejela nagrado ubu za najboljšo predstavo lanskega leta, ki jo podeljuje zveza evropskih gledališč UTE. Omeniti velja še gostovanje hrvaške umetniške organizacije Ruper in Teater & TD z avtorskim projektom Katalonec ter produkcijo Bitef teatra Beograd s predstavo Jami distrikt, ki je lani na Sterijevem pozorju poleg nagrade za najboljšo predstavo prejela še šest nagrad.

O vprašanjih položaja igralcev ter gledališke kritike bodo spregovorili na posvetih Gledališki ustvarjalci tukaj in zdaj ter Formatirati kritiko.

 

Položaj igralca in kritika


Festival bo gostil tudi srečanje evropskega regionalnega sveta Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI), ki združuje 57 nacionalnih centrov, nacionalni problematiki se bodo posvetili tudi udeleženci posvetov Pogled navznoter: Gledališki ustvarjalci tukaj in zdaj ter Formatirati kritiko. Na prvem bodo člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije predstavili problematiko zaposlenih, samozaposlenih in upokojenih igralcev in igralk ter določitev standardov in normativov, ki je v obdobju hiperprodukcije nujna. Na drugem bo predstavljen položaj gledališke kritike, ki je v zadnjem obdobju doživela veliko sprememb, kritiki so izgubili status absolutnega razsodnika, zato je treba kritiko formatirati.

V okviru FBS bodo tudi tokrat aktivni študenti in profesorji ljub­ljanske AGRFT, ki bodo predstavili izbor svoje produkcije. Mladim in manj mladim so namenjene različne delavnice, tudi člani britanske in italijanske gledališke skupine Gecko in Sotterraneo bodo pojas­njevali in delili ustvarjalne principe. V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) je na ogled razstava Prostor v prostoru, prva pregledna razstava, ki slovensko scenografijo prikazuje celovito, torej v zgodovinskem, stilnem, likovnem in eksplicitno gledališkem pomenu. Fotograf Primož Korošec predstav­lja cikel portretov prejemnic in prejemnikov Borštnikovega prstana. Na festivalu se bodo zvrstile še številne druge prireditve, tudi ­tak­šne z izrazitim družabnim značajem, kot je recimo projekt Kult:ura z vinom. Končal se bo v nedeljo, 27. oktobra, s podelitvijo nagrad. Najvišje ­igralsko priznanje Borštnikov prstan bo prejela Marinka Štern, ki ima za seboj dolgo in plodno ­kariero, od začetkov v neo­avantgardnih in eksperimentalnih projektih, prek brezštevilnih vlog v Slovenskem mladinskem gledališču, do aktualne televizijske ­produkcije.