Tiskane izdaje
Dva dni pred petkom, 21. marcem, ko bo dan lutk, so v atriju Narodnega muzeja, kjer bo razstava 100 let slovenske lutkovne umetnosti, predstavili tudi prvo ali 58. številko revije Lutka. Kot je razvidno iz kolofona, je izšla decembra 2013, izhajala pa naj bi dvakrat letno. Revija je dvojezična, slovenski prispevki so prevedeni tudi v angleški jezik. Ajda Rooss, umetniška voditeljica Lutkovnega gledališča Ljubljana, je na hitro preletela zgodovino revije in povedala, da je nova številka posvečena marioneti, kraljici lutk.
Revijo Lutka je namreč leta 1966 ustanovila tedanja Zveza kulturnih organizacij in v različnih intervalih je izhajala vse do leta 2000, ko je dokončno poniknila. Zdaj je ponovno zaživela, izdaja jo Lutkovno gledališče Ljubljana v sodelovanju z UNIMA Slovenije in Ustanovo lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Lutkovni in drugi gledališki ustvarjalci že dolgo opažajo drastično pomanjkanje teoretične, znanstvene in zgodovinske obravnave s področja lutkarstva v slovenskem jeziku, vedno bolj pa je zaskrbljujoč tudi odnos medijev do lutkovnega snovanja.
Tako skuša revija za lutkovno umetnost in gledališče animiranih form z raznovrstnimi prispevki s področja teorije in zgodovine lutkovnega gledališča in z vidika razvojnih tendenc sodobnega lutkarstva to vrzel zapolniti.
Prva številka je nastala s podporo evropskega projekta EPKE (European Puppetry Knowledge Exchange Project), ki povezuje lutkovne tehnologe različnih evropskih gledališč, in tako omogoča strokovno izmenjavo njihovih znanj. Nove Lutke se začenjajo z dvema antologijskima esejema o marioneti, precej avtorjev pa se posveča življenju marionete med tradicijo in sodobnostjo.
Beseda marioneta je menda nastala iz pomanjševalnice imena Marion – Marija, kot svoj prispevek začenja Edi Majaron. Tradicija uprizarjanja biblijskih zgodb z lutkami sega kar v 9. stoletje. Poznali pa so jih že prej ...
Tokratna številka prinaša tudi zapise o novih spoznanjih s področja marionetne tehnologije, posebno pozornost pa posvečajo tudi različnim marionetnim vodilom, znotraj katerih izpostavljajo edinstven primer med svetovnimi vodili – slovensko "Cirilovo vodilo". Načrtujejo pa tudi že vsebino nove številke Lutk, v kateri se bodo posvetili lutkovni dramaturgiji, tekstom za lutkovne predstave in kritiki.
