Poštenje, mladost in ljubezen

V četrtek v ljubljanski Operi Smetanova Prodana nevesta, tokrat v koprodukciji z ostravskim gledališčem.

Objavljeno
22. januar 2019 12.00
Posodobljeno
22. januar 2019 12.16
Prodana nevesta tokrat v slovensko-češki koprodukciji. Foto Darja Stravs Tisu
»Vedrina, počitek, oddih. Izlet v pomlad. Duševna kopel. Cvetje v srcu, pojoči ptički v prsih (po Zupančiču). Tihi notranji in zunanji smehljaj. Osnovno občutje: toplina, domačnost, poštenje, mladost in ljubezen.«

Tako je tisto, kar so hoteli doseči v ljubljanski Operi s Prodano nevesto, oznanjal gledališki list leta 1955. Tokrat dobivamo Smetanovo mojstrovino v koprodukciji z Narodnim gledališčem Moravske in Šlezije iz Ostrave.

Komična opera v treh dejanjih Bedřicha Smetane Prodana nevesta se vrača na oder ljubljanske operne hiše kot koprodukcija, ki jo bodo »doma« videli precej kasneje, uprizorili jo bodo v okviru Smetanovega opernega cikla Ostrava 2024 ob 200. obletnici Smetanovega rojstva.

Je pa za ljubljansko premiero še en pomemben razlog: 3. decembra 1918 je poklicni ljubljanski balet z opernim ansamblom prvič nastopil ravno v Prodani nevesti, zato tudi s to predstavo v SNG Opera in balet Ljubljana zaznamujejo stoletnico slovenskega poklicnega baleta.
image
Branko Robinsak in Mojca Bitenc v Prodani nevesti. Foto Darja Stravs Tisu

Zadnjič je bilo Prodano nevesto v Ljubljani mogoče videti leta 1998. Tokratno ljubljansko postavitev – libreto Karla Sabina ostaja v znanem prevodu Nika Štritofa – podpisujejo glasbeni vodja in dirigent David Švec, redni dirigent Narodnega gledališča v Pragi,
image
akg-images Letak za praško premiero Prodane neveste 30. maja 1866. Foto Akg-images Akg-images
režiser Jiří Nekvasil, sicer intendant ostravskega gledališča (pred leti je v Mariboru režiral Dvořákovo Rusalko), ki o Prodani nevesti sodi, da je ena izmed najboljših komičnih oper, kar jih je, scenograf poštenje, mladost in ljubezen in kostumografinja Sylva Zimula Hanáková, ob čeških gostih še Andrej Hajdinjak (oblikovanje svetlobe), Lukas Zuschlag (koreografija) in Tatjana Ažman (dramaturgija).

V vlogi Marinke bo na premieri nastopila vzpenjajoča se sopranistka Mojca Bitenc (alternaciji sta Urška Breznik in Zala Hodnik), v debitantski vlogi Janka kljub dolgi karieri Branko Robinšak (alternaciji Matej Vovk in Dejan Maksimilijan Vrbančič).
 

Izvrsten harmonik, resen dramatik

Ko je leta 1924 v Ljubljanskem zvonu ob stoletnici skladateljevega rojstva v spisu Smetanov narodni in kulturni pomen pisal Václav Burian, je ugotavljal, da je bila Praga Smetanovega časa nekaj posebnega. »Tedanja Praga – namreč njen manjši nemški del – je sicer imela že od Mozartovega časa svojo slavno glasbeno tradicijo – poleg Berlioza in Liszta je gostila v svoji sredi tudi Wagnerja –, toda češka glasbena umetnost se je s tem srečnim naključjem le malo okoristila, ker med tedanjimi češkimi glasbeniki ni bilo resnega umetnika niti reformatorja, ki bi na principih te svetske umetnosti mogel utemeljiti in ustvariti resno češko glasbo.«

Vse je, kot se lahko zdi, čakalo na Smetano, ki je po avtorjevem mnenju postal »prvi češki glasbeni genij, prvi ustvaritelj moderne češke glasbe«. Njegov nespregledljivi dosežek? »Smetana je po mnogih skušnjah in po marljivi pripravi v tujini dobro čutil, da je edini izhod iz češke glasbene malosti ustvaritev češke spevoigre. In tako se je ta izvrstni harmonik, čigar harmonično invencijo je občudoval sam Liszt, docela posvetil dramatični glasbi, v kateri je ustvaril dela stalne vrednosti, ker je razen harmonika bil tudi resen dramatik.«

image
Mojca Bitenc v Prodani nevesti. Foto Darja Stravs Tisu

Novo življenje v Pragi

Ko so Prodano nevesto uprizarjali na ljubljanskem odru aprila 1955, je v gledališkem listu dr. Valens Vodušek na kratko opisal biografsko ozadje. »Po opojnih svetlih trenutkih leta 1848 se oklep tiranstva stisne še moč­neje. Iz mrtve tišine te dobe se Smetana na povabilo za pet let preseli na Švedsko. V ozkem, zaostalem kulturnem življenju trgovskega mesta Göteborg ne najde razmaha za svoje umetniške sile.
image
V mariborskem gledališču je bila Prodana nevesta uprizorjena tudi v sezoni 1939/40. Foto Nuk

Ko se z zlomom Bachovega absolu­tizma leta 1860 pričenja novo življenje v Pragi, hiti Smetana domov. Tedaj se pričenja tudi zanj prava doba ustvarjajočega dela. V glasbenem življenju Prage prevzame vodilno vlogo, nastopa kot organizator rednih simfoničnih koncertov, kot zborovodja največjega pevskega društva Hlahola, kot kritik, kot operni dirigent. Pa poleg tega in predvsem kot skladatelj. V tej dobi na­stajajo njegova največja, najmogočnejša dela: opera Prodana nevesta …«

Skladatelj je opero komponiral med letoma 1863 in 1866, krstna predstava je bila 30. maja 1866 v Pragi, a takrat kot dvodejanka: skladatelj jo je pozneje še predeloval, nekaj črtal, marsikaj dodal in spremenil, končno, danes znano, obliko je opera dobila šele po štirih letih.

Vodušek dodaja: »Odločilen trenutek v njeni zgodovini je nastopil leta 1892, ko je praško Národní divadlo [Narodno gledališče] gostovalo na Dunaju o priliki mednarodne gledališke razstave. Tedaj je Prodana nevesta postala dobesedno senzacija Dunaja …« Od takrat je opera stalnica programov svetovnih opernih hiš, skladatelj pa tega ni več doživel.
 

Premiera v Deželnem gledališču

»Premiera opere Prodana nevesta Bedřicha Smetane leta 1894 na odru ne dolgo pred tem zgrajenega Deželnega gledališča v Ljubljani (1890–1892)«, piše Veronika Brvar, »je imela pravo simbolno vrednost. Bratski slovanski narod je z izvirno operno umetnino, pisano v češkem jeziku in predvsem v češkem duhu, spodbujal k razmišljanju o pomenu ustvarjanja slovenskih izvirnih del.
image
Prodana nevesta tokrat v slovenko-češki koprodukciji. Foto Darja Stravs Tisu

Kako pomemben je bil za tedanje vodstvo dobro pripravljen dogodek, govori podatek, da so k sodelovanju pri prevodu povabili tedaj uveljavljenega pesnika Antona Funtka (1862–1932), pri predstavi, ki jo je vodil skladatelj Fran Gerbič (1840–1917), dobri
image
Naslovnica notne izdaje Prodane neveste iz leta 1919. Foto Dkg
poznavalec češke kulture in glasbe ter tedaj eden izmed najbolj izobraženih glasbenikov na Slovenskem, so sodelovali tudi plesalci. Navadno so do leta 1918 baletne vložke iz oper izpuščali, cirkuški prizor z Esmeraldo pa je bil za tedanje umetniško vodstvo nepogrešljiv in zato so se potrudili pri iskanju dobrih plesalcev. Posebno zgodovinsko vrednost ima prav gotovo tudi izvedba pod taktirko dirigenta prve Slovenske filharmonije, Čeha Václava Talicha 1911. leta.«

Prodana nevesta je ena od osmih oper Bedřicha Smetane. Tokratna postavitev je koprodukcija ljubljanske in ostravske operne hiše. Skladatelj je opero po premieri leta 1866 ­obširno spreminjal. S Prodano nevesto SNG Opera in balet Ljubljana slavi stoletnico ­poklicnega baleta.

V Prodani nevesti nastopajo plesalke Katja Romšek, Metka Beguš, Neža Rus, Lara Flegar, Simona Kočar, Tjaša Bucik/Maja Sonc, Barbara Potokar, Petra Ravbar in plesalci Alexandru Barbu, Gaj Rudolf, Matevž Česen, Matej Voušek, Kany Obenga, Maj Žan Peršin/Goran Tatar, Ivan Greguš, Tian Ćehić in Matic Bizjak, Zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana, v drugih pevskih vlogah pa Ivan Andres Arnšek/Slavko Savinšek/Darko Vidic (Krušina), Galja Gorčeva/Zdenka Gorenc/Rebeka Radovan (Ljudmila), Zoran Potočan/Darko Vidic (Miha), Mirjam Kalin/Barbara Sorč (Hata), Andrej Debevec/Klemen Torkar (Vašek), Saša Čano/Peter Martinčič (Kecal), Rusmir Redžić/Aljaž Žgavc (cirkuški ravnatelj), Norina Radovan/Dunja Spruk/Štefica Stipančević (Esmeralda) in Rok Bavčar/Robert Brezovar (Indijanec).