Preslikava sveta odraslih skozi otrokove oči

Koreografinja in režiserka Magdalena Reiter predstavlja Alico v čudežni deželi

Objavljeno
17. januar 2020 15.15
Posodobljeno
17. januar 2020 15.15
Predstava bo na programu do 25. januarja. Fotografiji Barbara Čeferin
Na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana bo nocoj premiera predstave Alica v čudežni deželi režiserke in koreografinje Magdalene Reiter. Uprizoritev, ki je nastala v koprodukciji z Anton Podbevšek Teatrom, je bila premierno uprizorjena 30. novembra v Novem mestu.



»Carrollova zgodba o Alici me od nekdaj fascinira. Čeprav je to zgodba o dekletu, ki je na prehodu iz otroštva v adolescenco in gre skozi fizične in psihične spremembe, je v bistvu zgodba o iskanju posameznikove identitete v odnosu do zunanjega sveta. Čudežna dežela deluje kot preslikava sveta odraslih skozi oči otroka – sveta nonsensa, neskladnosti, kontradiktornosti in nasilja,« je pojasnila avtorica predstave, v kateri nastopajo Lena Hribar, Ana Hribar, Aja Kobe, Rok Kunaver, Matevž Müller, Lada Petrovski Ternovšek in Dušan Teropšič.

image
Namenjena je otrokom od devetega leta.

 

Preplet resničnosti in fikcije

Prav fizični aspekt kultne zgodbe Lewisa Carrolla je bil eden od ključnih razlogov, da je Magdalena Reiter hotela uprizoriti to besedilo. »V Carrollovi knjigi ni večpomenski samo jezik kot avtonomni prostor, ki se upira končni zaklenitvi pomenov. Tudi telo je prostor transformacije. Zame kot koreografinjo je to seveda odličen poligon za ustvarjanje hibridnih likov in situacij, ki ne izhajajo zgolj iz psihologije, ampak tudi iz fizičnih akcij, ritma in kompozicije. Skozi ta preplet fizičnega in verbalnega jezika, koreografije, vizualnih elementov in glasbe smo iskali jezik predstave, ki bi omogočil ustvarjanje surrealnega prostora, v katerem se resničnost prepleta s fikcijo in nastaja napol pravljični svet Aličinih ter naših strahov in želja. Zgodba je sprehod skozi labirint Aličinih strahov, želja, negotovosti in fascinacij. Hkrati je zgodba o preseganju naših strahov.«

image
Magdalena Reiter se je tokrat prvič samostojno soočila z dramskim besedilom. Foto Barbara Čeferin

 

Brez podcenjevanja otrok

Predstava, ki bo na programu do 25. januarja, je v osnovi namenjena otrokom od devetega leta, zato so si prizadevali, da bi bila njena vsebina dostopna in razumljiva. »Hkrati smo bili pozorni na to, da nismo podcenjevali njihovih kognitivnih in domišljijskih zmožnosti, da smo jim pustili prostor za samostojno sintezo. Ustvarjalni proces smo od začetka vodili po vzporednih linijah in bili pozorni na to, da so se vsi deli te sestavljanke dopolnjevali ali ustvarjali kontrapunkt. Carrollova knjiga je sama po sebi pisana epizodično, kot sestavljanka, v kateri je edina stalnica lik Alice. Eden od največjih izzivov je bilo ustvarjanje vzporednih svetov, situacij in likov, hkrati pa ohranjanje razumljivosti Aličine zgodbe, dogajanja in konsistentnosti predstave.

Knjiga Lewisa Carrolla je pisana epizodično, kot sestavljanka, v kateri je edina stalnica lik Alice.


Alica na svoji poti vsakič vkoraka v novo situacijo, že vzpostavljeno dogajanje – svet ptičev, Zajca, Gosenice, Vojvodinje, Mačke Režalke, Kraljice, Klobučarja. Vsi ti svetovi morajo imeti lastno temperaturo, fizičnost, zvok in vizualno podobo. Hkrati smo seveda morali te svetove povezati skozi perspektivo Alice – saj ti nastanejo v njeni glavi.«

image
Uprizoritev je nastala v koprodukciji z Anton Podbevšek Teatrom. Foto Barbara Čeferin


Magdalena Reiter se je tokrat prvič samostojno soočila z dramskim tekstom, zato je bilo zanjo posebej dragoceno delo celotne igralske ekipe. Avtor glasbe je Mitja Vrhovnik Smrekar, kostumografija Ane Savić Gecan in videoprojekcije Ateja Tutte pa neposredno naslavljajo vizualno poetiko nadrealista Renéja Magritta.