Sklad Jerneja Šugmana: Če imaš prijatelja, ni nobena pot predolga

Sklad Jerneja Šugmana je nova institucija med tistimi, ki jim je mar za različne stiske umetnikov, podobnih fundacij in skladov je v kulturi več.
Objavljeno
23. marec 2018 11.13
9.1.2013 Ljubljana, Slovenija. Jernej Sugman, slovenski dramski in filmski igralec.FOTO: JURE ERZEN/Delo
Igor Bratož
Igor Bratož

Misel iz naslova je japonski pregovor, primeren tudi za tisto, kar so oznanili včeraj: predsednica Združenja dramskih umetnikov Slovenije (Zdus) Saša Pavček je predstavila novi sklad – igralski kolegi so z namenom ohranjanja spomina na umetniško, pedagoško in človeško plemenitost Jerneja Šugmana ustanovili po njem imenovani sklad.

Sklad je namenjen predvsem štipendiranju mladih talentov s področja dramske umetnosti, ki so se v času študija že izkazali za delovne, odgovorne in željne nadaljnjega izobraževanja ali samostojnega umetniškega dela. Dovoljenje in podporo za ustanovitev sklada, je povedala Saša Pavček, so dale igralčeva mati Maja Šugman, žena Andreja in sestra Lea Šugman.

Baklo upanja vam je predal

»Šugman je bil zelo darujoč človek, ki je s svojim igralskim, pedagoškim, umetniškim delom in s svojim etičnim stališčem zelo veliko dajal,« je dejala igralka, »v Zdusu se nam je ob 100. obletnici našega delovanja zdel edini način trajno zaznamovati njegov spomin in se boriti proti brezbrižnosti do mladih z letno štipendijo.

Namenjena bo dramskim umetnikom, torej igralcem, režiserjem, dramaturgom, tudi scenografom, lektorjem, kostumografom, ki si želijo nadaljnjega izobraževanja in so v času študija že pokazali in dokazali, da so talentirani, delovni, odgovorni in da bodo štipendijo uporabili s spoštovanjem do imena sklada in do vseh, ki se bodo skladu pridružili kot donatorji, podporniki ali pridruženi člani sklada.«

»Pozdravljamo vsa skupna sodelovanja, tako z lokalnimi skupnostmi, Akademijo za gledališče radio, film in televizijo, gledališkimi institucijami, Zvezo društev slovenskih filmskih ustvarjalcev in drugimi društvi kot tudi z gospodarstvom in posamezniki ter se nadejamo trajnega sodelovanja,« je povedala predsednica Zdusa.

V kavarni SNG Drama je Jerneju Šugmanu v spomin najprej prebrala pesem, nato pa razložila podrobnosti, povezane z novim skladom. V društvu upajo, da bodo podelitev prve štipendije lahko oznanili zadnji dan letošnjega maja.

Donatorji, pridruženi člani in drugi bodo plačevali letno članarino, vse podrobnosti so določene v pravilniku sklada. Tajnik Zdusa Alen Jelen je včeraj povedal, da o konkretnih številkah še ne more govoriti, ker donatorske pogodbe še niso podpisane, med prvimi iz javnega sektorja pa je k letni donaciji pristopila Mestna občina Ljubljana. V komisiji, ki bo odločala o prošnjah z razpisa, so trije člani združenja (Tea Rogelj, Nik Škrlec, Maruša Majer), dva pa zunanja (Tanja Zgonc, Jernej Lorenci).

Ravnatelj SNG Drama Ljubljana Igor Samobor: »Želimo ohraniti spomin na Jerneja Šugmana, njegovo ime je v naši hiši zapisano z velikimi črkami, povedati, kaj smo izgubili z njegovim odhodom. To plemenito dejanje po zamisli združenja dramskih umetnikov je ena najboljših mogočih spominskih poti, še posebno ker se bo igralska moč selila naprej, štipendije bodo namreč namenjene predvsem mladim igralcem. Letošnji peti Drama Festival bomo v celoti posvetili Jerneju oziroma njegovemu spominu, to pa ne bo zadnja spominska gesta v tem letu.«

Knjige, knjige in še več knjig. Šalamunovih.

V spomin na posamezne umetnike deluje še nekaj podobnih institucij. V Ljubljani so konec leta 2016, dve leti po smrti pesnika Tomaža Šalamuna v prostorih Javnega sklada za kulturne dejavnosti na Cankarjevi cesti odprli po njem imenovani center za poezijo, kulturni in študijski ljubljanski prostor, namenjen vsem ljubiteljem poezije, ki je hkrati knjižnica, dokumentacijski center in ustvarjalni prostor.

Tam je na ogled tudi pesnikova knjižna zbirka, ki jo je javnosti v uporabo zaupala njegova partnerica, slikarka Metka Krašovec, na enem mestu so zbrane tudi vse Šalamunove avtorske knjige in prevodi njegove poezije v dvajset tujih jezikov ter revije.


Plašč upanja

Društvo slovenskih pisateljev je lani jeseni ustanovilo Plašč Petra Božiča – socialni sklad DSP. Nastal je na pobudo Gibanja za pravičnost in razvoj, ki je skladu namenilo donacijo v višini 29.000 evrov od prodaje stanovanja leta 2009 preminulega pisatelja. Z denarjem bodo pomagali najbolj ogroženim, članom, ki živijo na robu revščine.

Pisatelj je združenju zapustil svoje stanovanje v Šiški z željo, da se denar od prodaje uporabi v dobrodelne namene; del denarja so prispevali v socialne sklade različnih šol, preostanek pa v dobrodelni sklad, ki je imenovan po njem.

Poimenovanje sklada je povezano z zgodbo iz Božičeve mladosti, ko so mu pisatelji, ki so se zbirali pri Cenetu Vipotniku, neko zimo, ne da bi ga dobro poznali, zbrali denar in mu kupili plašč.

Rezidenca v Kozolcu

Fundacija Rudija Šeliga, ki je bila ustanovljena leta 2016, skrbi za Šeligovo avtorsko zapuščino, za promocijo njegovih del in idej, hkrati pa skrbi za ohranjanje in širitev slovenskega jezika, kulture in umetnosti v tujini, še posebno med vse večjo slovensko populacijo, ki je bila prisiljena zapustiti domovino iz ekonomskih, političnih ali drugih vzrokov.

Pisateljev sin Aleš Šeligo je ob ustanovitvi povedal, da bo izseljenim Slovencem ali pa tudi njihovim potomcem, ki imajo za seboj kakovostno ljubiteljsko ali profesionalno umetniško kariero, fundacija s pomočjo donatorjev in njegovo pomočjo omogočala bivanje v ljubljanskem rezidenčnem stanovanju v Kozolcu. Izbrani kandidati ali skupine morajo v času bivanja v rezidenci razviti določen umetniški projekt, ki izraža slovensko kulturo in umetnost kot eno od temeljnih vezi do matične države.


Študij na najodličnejših univerzah

Po pokojnem umetnostnem zgodovinarju, literarnem kritiku in kustosu Moderne galerije Igorju Zabelu se imenuje ljubljansko društvo, ki v sodelovanju z dunajsko fundacijo Erste podeljuje nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo za izjemne dosežke s področja vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Glavna nagrada se podeljuje v vrednosti 40.000 evrov, tri delovne štipendije pa vsaka v vrednosti 12.000 evrov.

Po pokojnem slovenskem pisatelju in prevajalcu je Društvo Slovenija-Rusija poimenovalo Sklad Toneta Pavčka, ki uresničuje vizijo podpisnikov deklaracije o sodelovanju na področju promocije ruskega jezika in kulture v slovenskem šolstvu, ki so jo pred enajstimi leti podpisali Društvo Slovenija-Rusija, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Veleposlaništvo Ruske federacije. Sklad skupaj s prizadevnimi izvajalci projektov prispeva k popularizaciji ruskega jezika in kulture med slovensko mladino v šolah. Med sponzorji so podjetja Krka, Riko in samo Društvo Slovenija-Rusija s partnerji.

Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri SAZU je bila ustanovljena predvsem z namenom podpirati proučevanje in ohranjanje slovenske kulturne dediščine, vrh njene dosedanje založniške in druge strokovne, kulturne in izobraževalne dejavnosti pa je bila faksimilirana izdaja Valvasorjeve zbirke grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana pod vodstvom dr. Lojzeta Gostiše.

Večstransko in daljnosežno podpiranje mladih umetniških talentov in umetniških projektov, ki imajo možnost mednarodne uveljavitve, predvsem glasbenikom in študentom kulturnega menedžmenta, je poslanstvo ustanove Gallus, ki deluje od srede 90. let, čeprav začetek projekta Gallus 2001 sega še v leto 1987 z nastankom komornega zbora Slovenski madrigalisti.

Zamisel o ustanovitvi Gallusovega sklada se je porodila leta 1989 in uresničila leta 1990 kot projekt Družbe Gallus Carniolus. Na spletni strani ustanove so med sedanjimi varovanci ustanove navedeni sopranistka Nika Gorič (podiplomski študij na Royal Academy of Music, London), pianist Jure Goručan (nakup novega instrumenta), kitarist Mak Grgić (doktorski študij na University of Southern California, Los Angeles), pianistka Petra Koprivec (študij na Koninklijk Conservatorium, Bruselj), koncertni harmonikar Izidor Kokovnik (nakup novega instrumenta), violinistka Tanja Sonc (podiplomski študij na Zürcher Hochschule der Künste, Zürich) in drugi.