Sodobna adaptacija Hlapcev postavlja dramo v slovensko šolo leta 2026

Na velikem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje, na katerem se v tej sezoni v celoti posvečajo Cankarju, bo danes premiera uprizoritve Hlapci, dokumentarec za prihodnost, ki je nastala po motivih satirične drame Hlapci Ivana Cankarja. Cankarjevi Hlapci se ukvarjajo z dogajanjem po volitvah, na katerih zmaga klerikalna stranka, nekdanji liberalci pa pozabijo na svoja donedavna prepričanja. Med učitelji, ki jih je obravnaval Cankar, ostane zvest svojim prepričanjem le Jerman in je poražen. Naključje ali ne, adaptacija Hlapcev prihaja na oder celjskega gledališča prav v predvolilnem času.

Direktor in umetniški vodja SLG Celje Miha Golob je dejal, da Cankar učiteljev ni po naključju postavil v središče drame. »Ne kot napad na poklic, temveč kot razmislek o miselnosti, ideologiji, ki prevlada nad etiko, odgovornostjo in svobodo razmišljanja. Zato je ta uprizoritev pomembna kot prostor refleksije, v katerem umetnost opozarja na to, kar v družbi pogosto najprej izgine – neodvisna misel.«

Mojka Končar: Ko za vsak primer gorijo grmade

Sodobna adaptacija Hlapcev Jana Krmelja, ki je dramo tudi režiral, Dijane Matković, Lučke Neže Peterlin in igralske ekipe postavlja dramo v neimenovano slovensko šolo leta 2026. Profesor zgodovine Ivan Jerman, igra ga Lovro Zafred, snema dokumentarni film ob obletnici Cankarjevega rojstva. Hkrati na volitvah zmaga radikalno konservativna stranka in šola z ministrstva prejme dekret o prepovedi liberalnejših vsebin, ki so za novo vlado neprimerne. Učiteljski zbor se ideji nove vlade prilagodi.

Pred premiero je dramaturginja Lučka Neža Peterlin dejala, da je eden izmed glavnih poudarkov predstave njen podnaslov – vaja v neposlušnosti. »Aludira na res veliko pomembnost kritične misli v katerem koli času. Ne samo takrat, ko je neka akutna kriza, politična ali kakšna drugačna, ampak ves čas. Da je izobrazba, ki naj bi jo kolegi v prvi vrsti predajali mlajšim generacijam, ključna podlaga za to, da smo vsi, predvsem pa mladi, zmožni kritične misli, in da se lahko široko in s svojo glavo odločajo, ne pa samo sledijo neki ideologiji.«

Še več Cankarja ob jubileju celjskega gledališča

Lovro Zafred je dejal, da je bil poseben igralski izziv delati s kamero, živo projekcijo in mikrofoni. Dodal je, da je najbolj dragoceno, kadar delajo z materialom, ki se neposredno odziva na družbeno in politično realnost: »Hlapci klasičnih tem ne obravnavajo kot nekaj oddaljenega, temveč jih odločno postavljajo v tukaj in zdaj.« Njegov Jerman ima v sodobni adaptaciji pomoč v profesorici zgodovine in filozofije Lojzki Kalander, ki jo igra Mojka Končar, njen lik je nastal s spojem dveh Cankarjevih likov.

Urban Kuntarič, ki igra predsednika sveta staršev in župnika v originalnem Cankarju, je ob tem dodal: »Teater ne more biti pred svojim časom. Lahko je ali sodoben ali pa časom. Mislim, da se v tej sezoni z mladimi avtorji in novo generacijo izkazuje, da je celjski teater izrazito sodoben.« Glede svoje vloge, desničarskega predstavnika staršev v šoli, je Kuntarič povedal, da je skrajna stališča enostavno zagovarjati: »Ven mečeš floskule in ljudje kar verjamejo. Češ, saj to ima pa smisel. Čeprav nima nikakršnega smisla!« Jan Krmelj je o poudaril, da je pomembno, da je ta predstavnik staršev tudi podjetnik: »Sodobni fašizem je v zelo tesni povezavi z nekim korporativnim nasiljem.«

En teater, več prizorišč in vsepovsod Cankar

A problem niso samo skrajneži, pač pa tudi »nevtralni«. Ena takih je profesorica slovenščine Anastazija Komar, ki jo igra Eva Stražar. Ni ne leva ne desna, a hitro kloni. Kloni, hkrati pa preživi v vseh sistemih. Stražarjeva je poudarila, da je pomen predstave tudi v opozorilu, kako pomembna je šola: »Ko se začenja vzpon neke populistične desnice v družbi, izobrazba ni več percipirana kot vrednota. Poudarja se, da recimo univerzitetna izobrazba ni tako pomembna, ker se lahko vzpostaviš kot podjetnik tudi brez tega, ali se izobraziš na internetu. Poudarja se nepomembnost humanističnih predmetov.«

V adaptaciji za ukinitev velikega dela kurikuluma, ki pride z vladnim dekretom, poskrbi ravnateljica, ki jo igra Lučka Počkaj, razlaga Jan Krmelj: »Njen lik utemeljuje legitimnost dekreta. Prav to naj bi bila neka nevtralnost ali apolitičnost, ko se umikajo politične vsebine iz poučevanja. Ampak apolitičnost ne obstaja, obstaja samo ignoranca.«