Štirje kriminalni pomladni četrtki v MGL

Prva slovenska gledališka nadaljevanka ima naslov Vranja vrata, njen avtor je Nejc Gazvoda, režiser pa Aleksandar Popovski.

Objavljeno
29. marec 2017 15.23
Igor Bratož
Igor Bratož

V MGL so poudarili, da si želijo ob prenosu v gledališko formo žanrsko in vsebinsko čim bolj približati občinstvu format ekranizirane serije.­ Spremljanje nadaljevanke v intimnem prostoru Male scene bo pomagalo k temu. Krstna uprizoritev Vranjih vrat bo jutri zvečer. Dva niza s štirimi epizodami v štirih zaporednih tednih sta že razprodana. Slavnostna premiera nadaljevanke bo maja.

V Mestno gledališče ljubljansko se vrača Aleksandar Popovski, makedonski gledališki, filmski in televizijski režiser in scenarist, ki je – kot je povedal lani v intervjuju za Delo – v Sloveniji našel »svoj gledališki dom«. V prejšnji sezoni je v MGL režiral dramo Davida Greiga Dunsinane, tokrat pa se bo na Mali sceni režijsko in scenografsko lotil novega in unikatnega uprizoritvenega žanra: gledališke kriminalne nadaljevanke v štirih delih.

Gre za izvirni format gledališkega dela, pri katerem se v MGL zgledujejo po trenutno cvetočem fenomenu kakovostnih kriminalnih serij Most, Pravi detektiv, Fargo, Srečna dolina in Making a Murderer, a je motivika v scenarijih epizod po besedah direktorice MGL Barbare Hieng Samobor izrazito slovenska, čeprav črpa iz tradicije dobrih anglosaških in severnjaških del, mogoče bi bilo celo reči, da nadaljevanka sloni na portretiranju slovenske mentalitete­ in utegne koga morda spomniti na Dogodek v mestu Gogi in druge žlahtne primere ukvarjanja s slovenstvom.

 

Mia Skrbinac kot Ida. Foto: Peter Giodani

Izhodišče zgodbe je družinska, bolj ali manj travmatična situacija v malem kraju bogu za hrbtom, kjer se zgodi kriminalno dejanje. Seveda ob tem ni odveč podatek, ki ga v prvem gledališkem listu od štirih omenja Lejla Švabič: »V Sloveniji se po podatkih policije večina umorov (v nasprotju z ostalim zahodnim svetom) pripeti na podeželju, predvsem v agrarnem okolju oziroma ruralni okolici mest.«

Gledalci na začetku ne izvedo veliko: marca 2016 je na Dolenjskem izginila Neža Žakelj. Pogrešana je mlajša od sedemindvajset let, nizke postave, svetlih las in rjavih oči, oblečena v oblačila temnih barv. Sorodniki vedo povedati, da se je pred spanjem iz nepojasnjenih razlogov odpravila v gozd ...

Makedonskega režiserja, ki je že režiral v mariborski in ljubljanski Drami, celjskem in tržaškem gledališču, je povabila k sodelovanju Barbara Hieng Samobor. Ob prvih dogovorih s Popovskim, režiserjem, ki je »svetel do dela in strasten do teme«, kot ga je označila ravnateljica, sta se zedinila, da bosta povabila k pisanju scenarija pisatelja, scenarista in režiserja Nejca Gazvodo, ki je pred dvema sezonama v MGL debitiral z uprizoritvijo komične drame Menjava straže. Napisal je besedilo za štiridelno serijo, ki se dogaja v našem okolju in danes; petdestminutna nadaljevanja oziroma epizode so med seboj povezane z napetim sklepom prejšnje.

Ob napovedi letošnje sezone je bila gledališka nadaljevanka naslov­ljena kot kriminalka Motel Vranja vrata, zdaj je naslov le Vranja vrata, o avtorju in režiserju pa je znano, da sta odlična poznavalca boljših primerkov omenjenega popularnega žanra. Dramaturginja nadaljevanke je Eva Mahkovic.

Filmsko-teatrsko-televizijska zmes

»O ključnih zadevah sva se z Aleksandrom zelo dobro razumela,« je povedal Gazvoda. »To je gledališče, ki je do žanra lahko hitro sebično in te prisili v umik. Vranja vrata so nekaj drugega, nekaterih gledaliških pravil ne upoštevajo, menjavata se čas in prostor, a nastala je nekakšna filmsko-teatrsko-televizijska zmes. Zanima me sprejem pri gledalcih.

Mlajše občinstvo je navajeno tovrstnih ameriških izdelkov, gre za to, kako ta realnost pronica v našo, kako ameriški policisti obravnavajo kriminalna dejanja in kako naši, kako pridejo do informacij in vse drugo. Pri nas je drugače, imamo drugačno okolje, a podrobneje v te procedure nisem hotel, zanima me predvsem drama z elementi kriminalke ali kriminalka z elementi drame, ki se odvija med slovenskimi liki.

Zanimajo me serije, kot sta Happy Valley [Srečna dolina] in Broadchurch, ki temeljita na analizi medsebojnih odnosov, a zagotovo je tudi v mojem početju nekaj twinpeaksovskega, lynchev­skega, režija Aleksandra Popovskega pa je s svojo skrivnostjo besedilo še nadgradila.« Kako bi bilo treba gledati Vranja vrata? »Prijateljem bom priporočal ogled v kosu, ki te na žlahten način izčrpa.«

S pršutom in vinom

»To je v zraku že nekaj let, poskušal sem na različnih koncih, a Ljubljana je bila prva, MGL je bilo prvo, najpogumnejše gledališče, ki se je odločilo za tak projekt,« je povedal Popovski. »Žanr, o katerem govorimo, je v zadnjem desetletju, ko so scenaristi zapustili Hollywood in šli razvijat nove zgodbe drugam, odprl nov prostor, ki je presenetljivo blizu romanom, knjigam. Nekaj takega sem res hotel narediti in v Ljubljani mi je bilo to omogočeno. Prvi smo, tega, take kriminalke v drugih gledališčih še ni.«

Laž nam predstavlja veliko resnico, pravite. Kaj je bilo treba prilagoditi slovenskemu okolju? »Že ko sem režiral Grumov Dogodek, sem se čudil, zakaj ni še nihče naredil filma. Le kaj bi naredili Skandinavci iz tega! Da se naša nadaljevanka dogaja na Dolenjskem, ni naključje. Nejc pozna to mentaliteto. Po­iskati smo morali specifične klišeje in mislim, da nam je uspelo. Kako gledati Vranja vrata? Vse štiri dele zapored v enem popoldnevu, v odmorih pa malo pršuta in vina!«

Ponudba štiri na mah

V prvi epizodi se Ida Žakelj po treh letih londonske samostojnosti vrne v domačo hišo v gozdu ob manjši vasi na Dolenjskem, kamor se je dobro situirana družina Žakelj na zmerno presenečenje vaščanov preselila iz mesta pred petnajstimi leti. Na družinsko večerjo ob rojstnem dnevu Idine sestre Neže prideta Nežin novi fant Anže in njegov oče Žan, lokalca po bivališču in po duši. Ida pozna Anžeta iz srednje šole. Ida in Neža se spreta.

Lokalni narkoman, bivši Nežin fant Brin, Idi ob naključnem srečanju omeni kraj v gozdu, Vranja vrata, kjer je nekoč videl nekaj, kar ga je, kot se zdi, usodno zaznamovalo. Ida se ne spomni, kaj in kje naj bi bila Vranja vrata. Jutro po večerji pri Žakljevih policija izvleče iz reke moško truplo, Neža pa izgine. Kriminalistka Kristina, ki je bila šele pred kratkim premeščena v ta kraj, se loti ­preiskave ...

Direktorica MGL je povedala, da so se odločili ponuditi gledalcem Vranja vrata v različnih kombinacijah. Uvedli so abonma Nadaljevanka, v katerem nakup posameznega dela ni mogoč, mogoči bodo tudi ogledi predstav v štirih ­zaporednih večerih v enem tednu ali na iste dneve v tednu v enem mesecu.

V MGL se ne bodo odrekli tudi kompulzivnemu, histeričnemu pristopu, ki mu nekateri gledalci takih nadaljevank podležejo za štirimi stenami svojega doma: računajoč na potrpežljivost igralcev in tehnične ekipe bodo letos pozimi ponudili tudi verižno ­gledanje in zastavili Vranja vrata v enem nedeljskem popoldnevu in zgodnjem večeru.