56. Teden slovenske drame bo v znamenju angažiranosti

V Prešernovem gledališču Kranj so razgrnili program 56. Tedna slovenske drame, ki se bo začel na svetovni dan gledališča, 27. marca. Selektorica Zala Dobovšek je v tekmovalni program uvrstila sedem uprizoritev, v spremljevalni pa pet. Pripravila bo tudi izbor za prihodnjo, 57. edicijo, saj so ji podaljšali mandat za eno leto.

»Teden slovenske drame je več kot pol stoletja osrednji prostor srečevanja slovenske dramatike in gledališke ustvarjalnosti, zato je za nas vsaka nova edicija festivala hkrati praznik in odgovornost. 56. Teden slovenske drame bo ponudil izbor najboljših in najprodornejših uprizoritev preteklega leta, obenem bo jasno pokazal, da slovensko gledališče ostaja živ, drzen in reflektiran prostor razmisleka današnjega sveta, s čimer potrjuje svojo vlogo prostora javne misli,« je povedal direktor Prešernovega gledališča Kranj Rok Bozovičar.

Gledališka in družbena hierarhija

Selektorica Zala Dobovšek, sicer dramaturginja, teatrologinja in docentka na oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti na AGRFT, katere drugi mandat se je začel 1. januarja in bo trajal do konca koledarskega leta, si je ogledala štiriinšestdeset uprizoritev, ki so nastale na podlagi izvirnih dramskih predlog ter so bile premierno uprizorjene lani. Celotno bero in izbor dvanajstih, uvrščenih v program TSD, je popisala in utemeljila v izčrpnem poročilu Če je logično, še ne pomeni, da je razrešeno.

»V podrobni (primerjalni) analizi teh dogodkov se razkriva marsikaj, morda celo 'vse'. To niso le umetniški projekti, ampak so vedno tudi estetske manifestacije stvarno obstoječih, a pogosto še vedno nevidnih in neartikuliranih napetosti, neenakopravnosti in samozadostnosti, ki zaznamujejo našo uprizoritveno sceno (in seveda tudi širšo družbo). Leto 2025 je bilo v programskem in konceptualnem smislu izjemno angažirano, aktivistično, z veliko odgovornosti, senzibilnosti in raziskovalno-eksperimentalnih tveganj. Hkrati je bilo tudi problematično, prepredeno s strukturnimi anomalijami in nereflektiranostjo,« je v uvodu zapisala selektorica.

Selektorica Zala Dobovšek je svoje poročilo naslovila Če je logično, še ne pomeni, da je razrešeno. FOTO: Maša Pirc

V nadaljevanju je komentirala in problematizirala nekaj opažanj v zvezi z vprašanji, kot so medsebojno povezano izrinjanje izvirne dramatike na račun snovalnih konceptov oziroma avtorskih projektov ter dejstvo, da »starejše generacije režiserjev zlepa ne režirajo mlade dramatike«, dokumentaristične prvine kot prevladujoč element v pristopih snovalnega gledališča – in s tem potreba po preizpraševanju in redefiniciji dokumentarnega gledališča, zbližanje gledališča z lokalno skupnostjo (primer EPK GO! 2025) ter spolna zaznamovanost.

»Morda še nikoli do zdaj ni bilo, tako v institucijah kot na nevladni sceni, poudarjeno eno od temeljnih feminističnih vprašanj: 'Čez kaj gre v življenju moško telo in čez kaj žensko ter druga nenormativna telesa?' Spoznavanje z lastnimi ranljivimi izkušnjami je mučno in tesnobno, toda nujno. Zato naraščanje uprizoritev s feminističnimi načeli ni 'trend' ali trenutna 'moda', temveč je trenutek, ki je predolgo čakal, da bo spregovoril in se razcvetel tudi v uprizoritvenem prostoru,« je poudarila.

Nemalo avtorskih projektov

Za glavne festivalske nagrade se bodo po izboru Zale Dobovšek potegovale uprizoritve Zakaj sva se ločila Katarine Morano (Mestno gledališče ljubljansko, režija Žiga Divjak), avtorski projekti 1973 (SNG Nova Gorica in GO! 2025 – evropska prestolnica kulture, režija Tomi Janežič), Inkubator (Slovensko mladinsko gledališče, režija Oliver Frljić), 55. člen (Slovensko mladinsko gledališče, režija Tjaša Črnigoj), Anhovo (SNG Nova Gorica, režija Žiga Divjak), Usje se je dalu Tereze Gregorič, Boruta Petrovića in Jakoba Šfiligoja (SNG Nova Gorica, zavod Scaramouche in GO! 2025 – evropska prestolnica kulture; režija Tereza Gregorić) ter Umetnost življenja: umor na podeželju Barbare Kukovec, Katarine Stegnar in Urške Brodar v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča, zavoda Rizoma in Mesta žensk.

Oliver Frljić: Mislim, da moramo radikalno nekam drugam

V spremljevalni program je uvrstila avtorska projekta Boško in Admira v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča in režiji Žive Bizovičar ter Nafto v produkciji Mini teatra in režiji Jana Krmelja, pa tudi Now, Suddenly, I Was A Creature of Vice Lučke Neže Peterlin v produkciji zavoda Maska, Prva beseda je mama Tjaše Mislej v produkciji SNG Drama Ljubljana in režiji Brine Klampfer Mlačnik ter In mnogi drugi ... Ivana Cankarja, Varje Hrvatin in Bora Ravbarja, ki jo je tudi režiral, uprizoritev je nastala v produkciji Prešernovega gledališča Kranj in SLG Celje.

Na sklepni slovesnosti bodo podelili tudi nagradi Slavka Gruma in Zofke Kveder. Na natečaj je prispelo 52 besedil. FOTO: Maša Pirc

»Letošnji selekcijski izbor, ki ga je pripravila Zala Dobovšek, zelo jasno, suvereno in načelno izrisuje stanje in smeri sodobne uprizoritvene produkcije, zaznamovane z visoko stopnjo angažiranosti, odgovornosti in raziskovalnega poguma. Posebej pomembno se mi zdi, da festival postavlja v ospredje dramske, nedramske in druge raznolike uprizoritvene prakse, ki se ne izogibajo nelagodju, temveč ga prepoznavajo kot nujen pogoj za razumevanje in soočanje s kompleksnostjo sedanjosti, podkrepljeno s poglobljeno in premišljeno selektorsko držo – prav v tem vidim temeljno poslanstvo TSD: da odpira prostor za glasove, teme in zgodbe, ki pogosto ostajajo na robu,« je selekcijo komentiral Rok Bozovičar.

Dramaturgija sodobnosti je dramaturgija demence

Festival bo odprla premiera uprizoritve Tekst telesa Anje Novak - Anjute v režiji Tjaše Črnigoj, na sklepni slovesnosti bodo podelili še Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo ter nagrado za mladega dramatika, ki se odslej imenuje nagrada Zofke Kveder. Na natečaj za prvo je prispelo devetintrideset besedil, za drugo pa trinajst. O prejemnikih bo odločala žirija v sestavi Maja Šorli (predsednica, sicer pa dramaturginja, pedagoginja in prejemnica Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo leta 2021), Petra Vidali, gledališka in literarna kritičarka, urednica in publicistka ter prejemnica priznanja Vladimirja Kralja, in Dino Pešut, dramaturg v HNK Zagreb, mednarodno uveljavljeni in prevajani avtor ter večkratni prejemnik nagrade Marina Držića za najboljše dramsko besedilo.