Tradicija ruskega gledališča in standardi Broadwaya
Gledališče LDM Novaya Scena iz Sankt Peterburga se na prvem gostovanju v Sloveniji predstavlja s spektakelskim muzikalom
Odpri galerijo
Onjeginov demon je odrski spektakel z izjemnimi 3D-učinki. Foto Maria Kovaleva
Na Ljubljana festivalu bo avgust tudi letos v znamenju muzikalov. Ob slovenski priredbi uspešnice Mamma Mia!, ki jo ljubitelji tega gledališkega žanra že poznajo, saj se na domačih odrih uprizarja že štiri leta, so na program uvrstili tudi produkcijo gledališča LDM Novaya Scena iz Sankt Peterburga, ki se bo tukajšnjemu občinstvu predstavila z muzikaloma Onjeginov demon in Mojster in Margareta.
To sanktpeterburško gledališče odlikuje vrhunska izvedba, skupaj s perfekcionistično kostumografijo in sceno ter predvsem videoprojekcijami v 3D-tehniki, ki obiskovalcem ob nastopajočih v živo pričara tudi vtis kinematografskih vizualnih razsežnosti. Gre za zelo obsežno in kompleksno produkcijo, ki nekako združuje tradicijo ruskega gledališča s standardi Broadwaya. To dokazujejo že tehnični podatki, za različne vidike uprizoritve med predstavo skrbi kar šestdeset ljudi, saj morajo biti gibanje igralcev, glasba, luč, video in različni posebni učinki natančno uglašeni, dodatna »težava« pa je, da je vsaka izvedba tudi povsem unikatna.
Predstava Onjeginov demon seveda temelji na slovitem Puškinovem delu Jevgenij Onjegin, ki ga je avtor spisal leta 1833, poleg samega književnega dela, ki sodi v klasiko ruske literature, pa je besedilo doživelo tudi interpretacije v različnih drugih medijih. Najslavnejša je nedvomno istoimenska opera Petra Iljiča Čajkovskega, številni vrhunski koreografi, med njima tudi John Cranko in Boris Eifman, so na to temo ustvarili baletno predstavo, kar nekaj je bilo dramskih uprizoritev, še več pa filmskih projektov – prvega je že davnega leta 1911 posnel ruski režiser Vasilij Gončarov, zadnja pa je britanska različica iz leta 1999, ko je Onjegina interpretiral Ralph Fiennes.
Puškinova poetična povest, ki jo je sam podnaslovil z izrazom roman v verzih, pripoveduje o bogatem plemiču, ki se naveliča burnega življenja v Sankt Peterburgu. Na svojem posestvu spozna dve sestri, vendar Olgo ljubi njegov prijatelj Lenski, zato Onjegin iz zdolgočasenosti dvori Tatjani. Ta ga vzljubi in mu svoja čustva tudi izpove v pismu, vendar jo Onjegin zavrne in poskuša osvojiti Olgo. To užali Lenskega, ki Onjegina pozove na dvoboj, Lenski je v njem ubit, Onjegin, ki je medtem izgubil tudi Tatjano, ki se je poročila z drugim, pa se razočaran izgubi v svetu.
Predstava LDM Novaya Scena gledalcem ponuja nekoliko drugačen pogled na vsega naveličanega mladeniča, ki je z nespametnimi odločitvami zagrenil življenje sebi in svojim bližnjim. Projekt se osredotoči zgolj na zadnja leta Onjeginovega življenja, saj se predstava začne v psihiatrični bolnišnici, kjer Onjegin podoživlja spomine na mladost, ob tem pa se pred njim pojavi demon. Onjegin ga krivi za svojo preteklost, zato mu demon pokaže, kako ga je vodil skozi življenje in mu ga poskušal lajšati, obenem pa ga opozarja na posledice, ki so jih imele Onjeginove odločitve. Glasbo za predstavo je ustvarilo šest skladateljev ter veliko število orkestratorjev iz Rusije in različnih evropskih držav, pri pisanju libreta so sodelovali številni ruski pesniki, izredno dolg je tudi seznam koreografov in različnih vizualnih oblikovalcev.
Režiserka predstave je Sofia Streisand, ki je gledališču zapisana že od mladih nog, saj je prvič stopila na odrske deske že pri štirinajstih. V svoji karieri je odlično spoznala najrazličnejše vidike gledališkega dela, skupaj z zaodrjem in odrsko tehniko, pri petindvajsetih pa je že imela za seboj vrsto produkcij in režij v različnih ruskih gledališčih. Še zelo mlada je sprejela funkcijo producentke v opernem gledališču Mihajlovski, ki je druga največja sanktpeterburška gledališka hiša, obenem pa je postala osrednja režiserka festivalskih gala koncertov v tem mestu. Streisandova je med drugim sodelovala pri nastajanju projektov v newyorški Metropolitanski operi, operi v Los Angelesu in v Marijinem gledališču v Sankt Peterburgu ter asistirala tako uglednim režiserjem, kot so Willy Decker, Phelim McDermott, Marta Domingo, Ivo van Hove, Jonathan Kent in Graham Vick. Pred petimi leti je odkrila svojo strast do filma in se na tem področju izobraževala tudi na kalifornijski univerzi UCLA, lani pa posnela dovolj uspešen film Darilo svetih treh kraljev.
Gledališče LDM Novaya Scena bo tokrat prvič gostovalo v Sloveniji, sicer pa je po številnih turnejah po Rusiji to tudi njihov prvi nastop zunaj domovine. V zadnjih dveh sezonah dosega uspehe predvsem z obema muzikaloma, ki ju bomo videli tudi v Ljubljani. Kot rečeno, gre za spektakelska projekta, 3D-projekcije se za zares prepričljiv vtis na oder projicirajo tako s sprednje kot tudi z zadnje strani, vrhunski so tudi interpreti, po zagotovilu Streisandove so v Slovenijo pripeljali najboljšo zasedbo. »Ivan Ožogin je mednarodna zvezda muzikala s hipnotično odrsko prezenco in karizmo, Anton Avdejev je eden najboljših igralcev, kar jih poznam, Teona Dolnikova pa ima enkraten vokalni razpon in tehnično znanje, s katerima se lahko primerja s pevkami, kot sta Mariah Carey ali Adele,« je dejala režiserka.
To sanktpeterburško gledališče odlikuje vrhunska izvedba, skupaj s perfekcionistično kostumografijo in sceno ter predvsem videoprojekcijami v 3D-tehniki, ki obiskovalcem ob nastopajočih v živo pričara tudi vtis kinematografskih vizualnih razsežnosti. Gre za zelo obsežno in kompleksno produkcijo, ki nekako združuje tradicijo ruskega gledališča s standardi Broadwaya. To dokazujejo že tehnični podatki, za različne vidike uprizoritve med predstavo skrbi kar šestdeset ljudi, saj morajo biti gibanje igralcev, glasba, luč, video in različni posebni učinki natančno uglašeni, dodatna »težava« pa je, da je vsaka izvedba tudi povsem unikatna.
Predstava Onjeginov demon seveda temelji na slovitem Puškinovem delu Jevgenij Onjegin, ki ga je avtor spisal leta 1833, poleg samega književnega dela, ki sodi v klasiko ruske literature, pa je besedilo doživelo tudi interpretacije v različnih drugih medijih. Najslavnejša je nedvomno istoimenska opera Petra Iljiča Čajkovskega, številni vrhunski koreografi, med njima tudi John Cranko in Boris Eifman, so na to temo ustvarili baletno predstavo, kar nekaj je bilo dramskih uprizoritev, še več pa filmskih projektov – prvega je že davnega leta 1911 posnel ruski režiser Vasilij Gončarov, zadnja pa je britanska različica iz leta 1999, ko je Onjegina interpretiral Ralph Fiennes.
Puškinova poetična povest, ki jo je sam podnaslovil z izrazom roman v verzih, pripoveduje o bogatem plemiču, ki se naveliča burnega življenja v Sankt Peterburgu. Na svojem posestvu spozna dve sestri, vendar Olgo ljubi njegov prijatelj Lenski, zato Onjegin iz zdolgočasenosti dvori Tatjani. Ta ga vzljubi in mu svoja čustva tudi izpove v pismu, vendar jo Onjegin zavrne in poskuša osvojiti Olgo. To užali Lenskega, ki Onjegina pozove na dvoboj, Lenski je v njem ubit, Onjegin, ki je medtem izgubil tudi Tatjano, ki se je poročila z drugim, pa se razočaran izgubi v svetu.
Predstava LDM Novaya Scena gledalcem ponuja nekoliko drugačen pogled na vsega naveličanega mladeniča, ki je z nespametnimi odločitvami zagrenil življenje sebi in svojim bližnjim. Projekt se osredotoči zgolj na zadnja leta Onjeginovega življenja, saj se predstava začne v psihiatrični bolnišnici, kjer Onjegin podoživlja spomine na mladost, ob tem pa se pred njim pojavi demon. Onjegin ga krivi za svojo preteklost, zato mu demon pokaže, kako ga je vodil skozi življenje in mu ga poskušal lajšati, obenem pa ga opozarja na posledice, ki so jih imele Onjeginove odločitve. Glasbo za predstavo je ustvarilo šest skladateljev ter veliko število orkestratorjev iz Rusije in različnih evropskih držav, pri pisanju libreta so sodelovali številni ruski pesniki, izredno dolg je tudi seznam koreografov in različnih vizualnih oblikovalcev.
Režiserka predstave je Sofia Streisand, ki je gledališču zapisana že od mladih nog, saj je prvič stopila na odrske deske že pri štirinajstih. V svoji karieri je odlično spoznala najrazličnejše vidike gledališkega dela, skupaj z zaodrjem in odrsko tehniko, pri petindvajsetih pa je že imela za seboj vrsto produkcij in režij v različnih ruskih gledališčih. Še zelo mlada je sprejela funkcijo producentke v opernem gledališču Mihajlovski, ki je druga največja sanktpeterburška gledališka hiša, obenem pa je postala osrednja režiserka festivalskih gala koncertov v tem mestu. Streisandova je med drugim sodelovala pri nastajanju projektov v newyorški Metropolitanski operi, operi v Los Angelesu in v Marijinem gledališču v Sankt Peterburgu ter asistirala tako uglednim režiserjem, kot so Willy Decker, Phelim McDermott, Marta Domingo, Ivo van Hove, Jonathan Kent in Graham Vick. Pred petimi leti je odkrila svojo strast do filma in se na tem področju izobraževala tudi na kalifornijski univerzi UCLA, lani pa posnela dovolj uspešen film Darilo svetih treh kraljev.
Gledališče LDM Novaya Scena bo tokrat prvič gostovalo v Sloveniji, sicer pa je po številnih turnejah po Rusiji to tudi njihov prvi nastop zunaj domovine. V zadnjih dveh sezonah dosega uspehe predvsem z obema muzikaloma, ki ju bomo videli tudi v Ljubljani. Kot rečeno, gre za spektakelska projekta, 3D-projekcije se za zares prepričljiv vtis na oder projicirajo tako s sprednje kot tudi z zadnje strani, vrhunski so tudi interpreti, po zagotovilu Streisandove so v Slovenijo pripeljali najboljšo zasedbo. »Ivan Ožogin je mednarodna zvezda muzikala s hipnotično odrsko prezenco in karizmo, Anton Avdejev je eden najboljših igralcev, kar jih poznam, Teona Dolnikova pa ima enkraten vokalni razpon in tehnično znanje, s katerima se lahko primerja s pevkami, kot sta Mariah Carey ali Adele,« je dejala režiserka.
