Umrla je Alenka Bole Vrabec

Bila je cenjena prevajalka, organizatorka kulturnega življenja, režiserka, igralka, direktorica in umetniška vodja v gledališčih in gledaliških skupinah.

Objavljeno
27. marec 2020 20.34
Posodobljeno
27. marec 2020 20.38
V obsežnem prevajalskem opusu Alenke Bole Vrabec so pomembni zlasti prevodi iz španske in južnoameriške književnosti. FOTO: Roman Šipić/Delo
V. U.
V. U.
Umrla je prevajalka in vsestranska gledališka ustvarjalka Alenka Bole Vrabec, je poročal Radio Slovenija. Njeno življenje se je izteklo v starosti 83 let.

Na Akademiji za igralsko umetnost je, kot piše na portalu Slovenska biografija, diplomirala iz dramske igre in bila članica Mladinskega gledališča v Ljubljani, zatem se je preselila v Novo mesto in bila tam režiserka Odra mladih. Po preselitvi v Radovljico je bila v letih 1972–73 zaposlena kot dramaturginja v uredništvu radijskih iger Radia Ljubljana.

Kasneje je bila med drugim direktorica in umetniška vodja Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah ter direktorica Linhartove dvorane v Radovljici. Bila je predsednica Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske, selektorica Festivala gorenjskih komedijantov, selektorica Čufarjevih dnevov in članica žirije za nagrade sklada Staneta Severja.

V njenem obsežnem prevajalskem opusu so pomembni zlasti prevodi iz španske in južnoameriške književnosti, veliko je prevajala tudi za slovenska ljubiteljska in poklicna gledališča. Prevedla je romane Gabriela Garcie Marqueza Sto let samote in Patriarhova jesen, roman Praznovanje drugih Juana Goytisola in Gvatemalske legende ter Koruzarje Angela Muguela Asturiasa.

V dolgoletni igralski karieri je preigrala širok razpon ženskih likov od mladostnih likov princesk do žensk z groteskno, demonično močjo. Štiridesetletnico gledališkega delovanja je obeležila z nastopom v monodrami z lutkami po besedilu Berte Bojetu Osama (2002). Kot direktorica in umetniška vodja Gledališča Toneta Čufarja je 1992–99 režirala številne predstave, predvsem dela slovenskih klasikov in sodobnih avtorjev. 

image
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Za svoje delo je prejela več nagrad, med njimi Severjevo nagrado (1985), Linhartovo plaketo (2000), Veliko plaketo občine Radovljica (2000) in Zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (2007). Za prevajalsko delo je prejela Sovretovo nagrado za prevode iz južnoameriške književnosti (1980), gorenjsko Prešernovo nagrado za literaturo (1985), Župančičevo nagrado mesta Ljubljana za prevod romana Terra nostra Carlosa Fuentesa (1992), leta 2017 je postala častna članica Društva slovenskih književnih prevajalcev.