Upravno sodišče: Ministrstvo za kulturo ni ravnalo zakonito

Zavrnjena vloga vrnjena v ponovni postopek: MK se ob lanskem projektnem razpisu pri vlogi Eme Kugler ni držalo razpisa, ki ga je samo izdalo.
Objavljeno
15. marec 2019 06.00
Posodobljeno
15. marec 2019 06.00
Ema Kugler. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Upravno sodišče je odločilo: v tožbi umetnice Eme Kugler proti ministrstvu za kulturo, ki je njen projekt Prokrustova postelja na lanskem projektnem razpisu – z argumentom, da vloga zanj ni popolna – zavrglo še pred odločanjem o vsebini, je dalo prav tožnici. Ministrstvo ni ravnalo zakonito.

Razsodba upravnega sodišča odraža več birokratskih odtenkov postopka, ki je na razpisu potopil projekt sicer etablirane umetnice, nagrajenke Prešernovega sklada in prejemnice zlate ptice, nagrade Festivala slovenskega filma, tudi priznanj z mednarodnih festivalov in drugih nagrad. Za projekt Kuglerjeve, ki deluje v okviru zavoda ZANK, so bile usodne drobnarije.
 

Zahteva ministrstva ni bila v skladu s pogoji razpisa


Ministrstvo je kot razlog za zavrženje njene vloge – višina sredstev, zaprošenih na kulturnem ministrstvu za sofinanciranje, je bila  7.000 evrov – navedlo, da k njej ni priložila dveh medijskih objav o svojem delu, kar so na Maistrovi določili za obvezno prilogo k prijavnim obrazcem. Priložila je le eno, upravno sodišče pa je ugotovilo, da zahteva ministrstva ni bila v skladu s pogoji razpisa, ki ga je objavilo samo. Kulturno ministrstvo v tej točki ni ravnalo zakonito.

Naslednja nezakonita poteza ministrstva je bila, da Kuglerjeve na »nepopolnost« vloge ni opozorilo, kar bi, kot je prav tako razsodilo upravno sodišče, moralo. »Poleg tega šesti odstavek 117. člena ZUJIK (zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo) jasno določa, da je treba pred zavrženjem nepopolne vloge stranko pozvati, naj jo v petih dnevih dopolni, pri čemer izjem ne predvideva,« je zapisalo v razsodbi.

image
Ema Kugler je performans Prokrusova postelja lani vseeno realizirala, sicer v okrnjeni obliki. FOTO: Jane Štravs

 

Zakaj tovrstnih tožb ni več?


Ukrep? Kulturno ministrstvo bo moralo več kot leto po 16. februarju 2018, ko je razpis objavilo, in devet mesecev po objavi rezultatov razpisa prijavo končno obravnavati kot popolno in se ji mimo formalnih preprek posvetiti vsebinsko. Pritožba na razsodbo upravnega sodišča ni dovoljena, piše na njenem koncu, kjer je tudi datum 31. januar 2019.

»Ti predpisi so prava Prokrustova postelja,« na spletnem SSKJ prebereš primer obče rabe besedne zveze Prokrustova postelja, ki je v naslov projekta Kuglerjeve prišla iz antične mitologije – razbojnik Prokrust je svoje žrtve nasilno »prilagajal« velikosti neprimernih postelj; majhne je umoril z raztegovanjem, velike z rezanjem udov –, sicer pa se nasploh udomačila kot pojem nasilnega prilagajanja nečesa določenim merilom in normam. V primeru Kuglerjeve nezakonitega izločanja projekta, še preden bi se komisija za uprizoritvene umetnosti posvetila njegovi vsebini.

Takšna zavrnitev se ji je zgodila tretjič, a je na zadnji dopis o zavržbi, ki sta jo podpisata Vesna Jurca Tadel kot vodja postopka in Igor Teršar kot generalni direktor direktorata za ustvarjalnost, prvič reagirala s tožbo.

Zakaj tovrstnih tožb ni več? »Umetniki so obupani, letargični, ne odzivajo se,« pove. »Na kulturnem ministrstvu vedo, da ljudje nimajo denarja za pravne postopke. Menjujejo ministre, a bi morali zamenjati ignorantske kadre.«
 

Strah pred morebitnimi posledicami


Da se ob tem ustvarjalci verjetno bojijo tudi morebitnih posledic pri kasnejših razpisih, meni Matej Verbajs, vodja pravne službe krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS, ki je Kuglerjevi pomagala pri pripravi tožbe. Ministrstvo bi lahko tožil vsakdo, ki bi prejel obvestilo o zavržbi zaradi nepopolne vloge, a ga ministrstvo pred tem ne bi pozvalo, naj jo dopolni.

Kuglerjeva glede Prokrustove postelje od ministrstva po 31. januarju ni prejela nobenega dopisa. Še čaka, situacija pa se zdi birokratsko absurdna. Projekt Prokrustova postelja je namreč lani s podporo Mestne občine Ljubljana v okrnjenem obsegu vseeno realizirala, po razsodbi upravnega sodišča pa se je vloga za njegovo financiranje vrnila »istemu organu v ponovni postopek«, v katerem bo moralo ministrstvo ugotovljeno kršitev odpraviti. Naj torej na ministrstvu po davno zaključenem razpisu razmišljajo o ustreznosti sofinanciranja projekta, ki je bil realiziran že lani? Ali iščejo nove luknje v prijavi?

Vprašanja ministrstvu


MK smo vprašali, na kakšen način bodo vlogo obravnavali sedaj, glede na to, da se je razpis že lani iztekel in tudi glede na to, da je avtorica projekt kljub izostanku sofinanciranja ministrstva že realizirala, prav tako že lani? In še, kakšne ukrepe so sprejeli, da tovrstnih neustreznih postopkov ne bi bilo več?

Odgovor je prišel le na prvo vprašanje: Na podlagi razsodbe bo ministrstvo ponovno izvedlo postopek glede predmetne vloge in sicer bodo izvedene vse faze postopka od preverjanja popolnosti in pravočasnosti vloge ter upravičenosti prijavitelja dalje. Postopek bo voden v skladu z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in Pravilnika o izvedbi o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov. Ponovni postopek je že v teku.