Ustvarjalna polemika med uprizoritvenimi koncepti in estetikami

V tekmovalnem programu letošnjega Festivala Borštnikovo srečanje predstave večine slovenskih institucionalnih gledališč

Objavljeno
12. junij 2019 08.52
Posodobljeno
12. junij 2019 08.52
Selektor Matjaž Zupančič: »Bil sem pozoren na pogumne predstave.«
»Moja selektorska agenda temelji na treh osnovnih in med seboj povezanih kategorijah – imenujem jih igra, mišljenje in uprizarjanje. V tekmovalni program letošnjega festivala zato izbiram teater, ki svoja ustvarjalna prizadevanja povezuje z gledališko igro.« Tako je svoj izbor letošnjega Festivala Borštnikovo srečanje (FBS) utemeljil selektor Matjaž Zupančič.

Dramatik, gledališki režiser in pedagog je prvi selektor mariborskega festivala iz vrst režiserjev. Poudaril je, da ima FBS tudi tekmovalni značaj, kar je v kulturi in umetnosti vprašljivo, saj je sodobno gledališče široka paleta scenskih praks, kjer stvari niso samo dobre in slabe, ampak predvsem tudi različne in zato težko primerljive, predvsem pa je bila umetnost vedno tudi kršenje zakonov in pravil. Čeprav pravilnik srečanja to do neke mere ureja, je to vprašanje pravzaprav še vedno odprto, je dejal Zupančič.

Soočanje različnih poetik
»Bil sem pozoren na predstave, ki so bile pogumne. Ne glede na to, v čem je ideja in kaj je glavni smoter gledališke predstave – izvirna interpretacija dramske partiture, angažiran odnos do družbene stvarnosti, iskanje čiste gledališke norosti in poezije –, mora vedno njena misel na koncu ujeti tudi svoj gledališki smisel. In končno, vse je mogoče uprizoriti na dva načina: zanimivo in nezanimivo. Če sem po teh kriterijih moral izbirati med več enakovrednimi predstavami, sem se – skladno z avtorsko svobodo – odločil za predstave, ki so se mi zdele uprizorjene bolj zanimivo,« je dejal Zupančič.

Po njegovih besedah se mu je za tekmovalni program na nacionalni ravni zdelo produktivno, da se med seboj sooči več gledaliških poetik. Tako nastane ustvarjalna polemika med uprizoritvenimi koncepti, estetikami in strategijami, seveda ob upoštevanju dejstva, da gledališke institucije delujejo na podlagi različnih oziroma zelo neenakih izhodišč in produkcijskih obsegov. Zupančič je izrazil zadovoljstvo, da je lahko v izbor nacionalnega gledališkega festivala uvrstil tudi zanimive uprizoritve novih slovenskih besedil, saj se mu v časih »postmoderne reciklaže starega in že videnega zdi izvirno pisanje za teater transfuzija sveže krvi v telo in duha aktualnih scenskih praks«.

Za uvod izraelska Poroka
Otvoritvena predstava na festivalu, ki bo potekal od 14. do 27. oktobra, bo Poroka (The Wedding) v izvedbi gledališke skupine Gecko pod umetniškim vodstvom izraelskega performerja, koreografa, režiserja, pisca in predavatelja Amita Lahava.
Projekt je preplet kulturno in geografsko raznovrstnih poročnih obredov in odtujenih pogodbenih obveznosti ter prikaže distopičen svet, v katerem smo »vsi neveste v dogovorjenem zakonu z družbenim sistemom«. V predstavi uporabljajo dvanajst jezikov, zato nikoli nihče v dvorani ne razume vsega izrečenega, sporočilnost pa ključno določata tudi zvok in glasba, in sicer sinteza znanih napevov in avtorskih skladb.

Umetniški direktor FBS Aleš Novak je dejal, da bo program festivala kakovosten in obsežen. Ob predstavah – v tekmovalni program je uvrščena večina slovenskih institucionalnih gledališč in tudi neinstucionalna produkcija, od dvanajstih so s po dvema predstavama zastopani ljubljanska Drama, SMG in MGL – ga bodo dopolnili s spremljevalnim programom, strokovnimi posveti in dodatnimi festivalskimi vsebinami. Za tuje selektorje, umetniške direktorje, kritike in novinarje bodo spet pripravili tako imenovani showcase, lani zasnovana programska sklopa Mlado in Študentsko gledališče letos nadgrajujejo in vključujejo nove partnerje iz tujine.

Z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije pripravljajo mednarodni simpozij o gledališki kritiki, z Mednarodnim gledališkim inštitutom osrednje regionalno srečanje s številnimi tujimi gosti, s Platformo sodobnega plesa gostijo plesno predstavo in dva performansa, programsko se povezujejo z Lutkovnim gledališčem Maribor in Mestom žensk. ­Matjaž Zupančič bo po novih ­pravilih selektorsko funkcijo opravljal le eno leto, jeseni ga bo ­nadomestil gledališki kritik, ­urednik in dramaturg Rok ­Bozovičar.

Tekmovalni program
• Ivor Martinić po filmskem scenariju Luchina Viscontija, Enrica Mediolija in Nicole Badalucca: Somrak bogov. Režija Dalibor Matanić. Drama SNG Maribor.
• Simona Semenič: še ni naslova. Režija Tomi Janežič. Slovensko mladinsko gledališče.
• Tena Štivičić: Kresnice. Režija Nina Rajić Kranjac. Mestno gledališče ljubljansko.
• Nejc Gazvoda: Tih vdih. Režija Nejc Gazvoda. Mestno gledališče ljubljansko.
• Anton Podbevšek: Izumitelj na zemlji. Režija Bara Kolenc. Anton Podbevšek Teater.
• Ivo Svetina: V imenu matere. Režija Ivica Buljan. SNG Drama Ljubljana.
• William Shakespeare: Macbeth. Režija Janusz Kica. SNG Nova Gorica.
• Ivan Cankar: Ob zori. Režija Žiga Divjak. Prešernovo gledališče Kranj.
• Po motivih drame Daneta Zajca Otroka reke: Reka, reka / Syntapiens::IZ. Režija Dragan Živadinov. Zavod Delak.
• Molière: Ljudomrznik. Režija Nina Rajić Kranjac. Slovensko ljudsko gledališče Celje.
• Rainer Werner Fassbinder: Ali: strah ti pojé dušo. Režija Sebastijan Horvat. SNG Drama Ljubljana.
• Boris Nikitin: Nasprotje stvari. Režija Boris Nikitin, Jan Krmelj. Slovensko mladinsko gledališče.