V kakšni državi bi radi živeli?
V Slovenskem mladinskem gledališču bo v ponedeljek premiera predstave Država v režiji Anje Suša
Odpri galerijo
Primož Bezjak v politični predstavi Država Foto Matej Povše
Uprizoritev je seveda navdihnil znameniti istoimenski Platonov dialog, ki velja za enega od najpomembnejših filozofskih tekstov. Platon ga je napisal v času, ko je atensko demokracijo prežemala kriza nezaupanja, zato so se glavni junaki v tekstu zbrali ob večerji, da bi razpravljali o značaju prihodnje države.
Predstava bo odpirala različna aktualna in večna vprašanja: Komu je država namenjena? Kako naj bo videti? Je demokracija prava oblika vladavine? Kaj se zgodi z idejo parlamentarnega sistema, ko državi vladajo zasebni interesi? Uprizoritev se bo ukvarjala tudi s problemom utopije in Evropo. Prav o slednji režiserka pravi: »To ni država v klasičnem pomenu, čeprav ima vsa državna obeležja, kakršna so himna, zastava, državne institucije. Nekdo je rekel, da ni država, ker nima nogometnega kluba. Pri tem se mi je zdelo najbolj zanimivo, da je ta država nastala z maastrichtsko pogodbo – gre za zavezo elit, ki so se povezale z mislijo na pretok vlekapitala med najbogatejšimi evropskimi državami in na njegovo povečevanje.«
Predstavo sestavljata dva dela, za katera sta prispevala besedili Agnieszka Jakimiak in Tom Silkeberg. Mlada poljska dramatičarka je postavila v ospredje svojega dela pojem utopije. V drugem delu je režiserko zanimalo, »kaj se dogaja, če opustimo sliko kot popolno idejo resničnosti«. V obeh delih predstave igrajo Primož Bezjak, Damjana Černe, Željko Hrs, Draga Potočnjak, Robert Prebil, Nika Rozman k. g. in Vito Weis. Ekipo sestavljajo še otroci, glas pa je za avdioposnetek posodila Zarja Pertot Weis.
Predstava bo odpirala različna aktualna in večna vprašanja: Komu je država namenjena? Kako naj bo videti? Je demokracija prava oblika vladavine? Kaj se zgodi z idejo parlamentarnega sistema, ko državi vladajo zasebni interesi? Uprizoritev se bo ukvarjala tudi s problemom utopije in Evropo. Prav o slednji režiserka pravi: »To ni država v klasičnem pomenu, čeprav ima vsa državna obeležja, kakršna so himna, zastava, državne institucije. Nekdo je rekel, da ni država, ker nima nogometnega kluba. Pri tem se mi je zdelo najbolj zanimivo, da je ta država nastala z maastrichtsko pogodbo – gre za zavezo elit, ki so se povezale z mislijo na pretok vlekapitala med najbogatejšimi evropskimi državami in na njegovo povečevanje.«
Predstavo sestavljata dva dela, za katera sta prispevala besedili Agnieszka Jakimiak in Tom Silkeberg. Mlada poljska dramatičarka je postavila v ospredje svojega dela pojem utopije. V drugem delu je režiserko zanimalo, »kaj se dogaja, če opustimo sliko kot popolno idejo resničnosti«. V obeh delih predstave igrajo Primož Bezjak, Damjana Černe, Željko Hrs, Draga Potočnjak, Robert Prebil, Nika Rozman k. g. in Vito Weis. Ekipo sestavljajo še otroci, glas pa je za avdioposnetek posodila Zarja Pertot Weis.
