Večurna gledališka pustolovščina Tomija Janežiča

Sedem vprašanj o sreči temelji na sloviti Modri ptici Mauricea Maeterlincka
Fotografija: V predstavi nizajo zgodbe o družini, nasilju, spominu, sanjah, smrti, radostih ... Foto Jaka Varmuž
Odpri galerijo
V predstavi nizajo zgodbe o družini, nasilju, spominu, sanjah, smrti, radostih ... Foto Jaka Varmuž

Lutkovno gledališče Ljubljana nocoj premierno uprizarja težko pričakovano gledališko potovanje Sedem vprašanj o sreči v režiji Tomija Janežiča, ki je s predstavo še ni naslova absolutni zmagovalec lanskega Borštnikovega srečanja.



Deset ur trajajoča predstava še ni naslova je pobrala pet nagrad, tri igralske, za najboljšo predstavo sezone, Janežič je prejel tudi Borštnikovo nagrado za režijo, zaradi česar so bila pričakovanja, kaj bo njegov naslednji projekt, toliko večja. Odgovor je predstava Sedem vprašanj o sreči, ki je nastala po motivih Modre ptice Mauricea Maeterlincka. Tudi nova predstava je dolga, traja sedem ur in se odvija na različnih prizoriščih Lutkovnega gledališča Ljubljana. Obiskovalcem vmes ponudijo hrano, ogled pa priporočajo odraslim in starejšim od 14 let. Uprizorili jo bodo tudi jutri, vendar so vstopnice že razprodane.

Maeterlinckova <em>Modra ptica</em> je zgodba o iskanju sreče.
Maeterlinckova Modra ptica je zgodba o iskanju sreče.


Maeterlinckova Modra ptica je zgodba o iskanju sreče, ki je bila premierno uprizorjena v Moskovskem umetniškem gledališču v režiji Konstantina Sergejeviča Stanislavskega leta 1908, od takrat se je pojavila na odrih po vseh koncih sveta in v različnih oblikah, tudi kot radijska igra, televizijska serija, knjiga in seveda film. Ko je Maeterlinck leta 1911 prejel Nobelovo nagrado za književnost, so izpostavili prav Modro ptico – to je kasneje predelal v otroški roman Modra ptica za otroke.

Predstavo priporočajo starejšim od 14 let. Fotografiji Jaka Varmuž
Predstavo priporočajo starejšim od 14 let. Fotografiji Jaka Varmuž

 

Dvanajst slik

Pravljično dramo v dvanajstih slikah, modra ptica je metafora za srečo, smo že lahko gledali na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana, vendar daljnega leta 1964. To je bil eden od vrhuncev takratne lutkovne produkcije, režijo je podpisal Jože Pengov, predstava pa se je imenovala Sinja ptica. Uspeh predstave je bil v veliki meri zasluga Franceta Miheliča, avtorja izjemnih lutk, ki so kasneje žal izginile v požari v Cukrarni. V aktualni predstavi skozi zgodbo iskanja modre ptice nizajo zgodbe o družini, nasilju, spominu, sanjah, smrti, radostih, ljubezni, prihodnosti, slovesu in smislu. Janežič je pri ustvarjanju ponovno združil moči s scenografom Brankom Hojnikom. V predstavitvenem besedilu so razkrili, da je predstava svojevrstno nadaljevanje uprizoritve še ni naslova, in dodali: »Janežič je v zadnjih letih v različnih državah ustvaril več nenavadno dolgih predstav, ki skušajo z dekonstrukcijo gledališča poudariti njegovo čudežnost ter postavljajo v ospredje skupnost, udeleženo v dogodku. Glede na sodobno obsedenost s srečo ni odveč omeniti, da otroka modre ptice, takšne, ki preživi na svetlobi dneva, v zgodbi nikoli ne najdeta. Kar pa ne pomeni, da ne doživita in preživita ogromno (morda kar vse življenje?) in da se na poti zaradi vsega, kar srečata, ne spremenita – s tem pa se spremeni tudi njun pogled na svet, v katerega se po sanjskem življenju vrneta.«

Predstava traja sedem ur. Foto Jaka Varmuž
Predstava traja sedem ur. Foto Jaka Varmuž


V predstavi nastopajo Lovro Finžgar, Tomi Janežič k. g., Nataša Keser k. g., Sonja Kononenko, Boris Kos, Maja Kunšič, Jure Lajovic, Iztok Lužar, Gašper Malnar, Anja Novak, Matej Recer, Nina Skrbinšek, Daniel Day Škufca k. g. in Matija Vastl.

Komentarji: