Veliko več kot le »plesi naših babic in dedkov«

Folklorna društva pri nas se ukvarjajo z močno prikrajšano umetniško dejavnostjo, ki v celoti sloni na ljubiteljih.
Fotografija: »Zelo ljubi so mi plesi Starega trga ob Kolpi. Gre za dekliško postavitev, kjer je poleg plesa, skakanja in teka prisotno nenehno petje, zato je fizično kar naporno,« razlaga maroltovka Hana Brezovnik. FOTO: Peter Košenina
Odpri galerijo
»Zelo ljubi so mi plesi Starega trga ob Kolpi. Gre za dekliško postavitev, kjer je poleg plesa, skakanja in teka prisotno nenehno petje, zato je fizično kar naporno,« razlaga maroltovka Hana Brezovnik. FOTO: Peter Košenina

Drevi in jutri v Centru kulture Španski borci potekata dve plesni prireditvi, ki v središče pozornosti postavljata folklorno dejavnost. Nocoj se bodo ob 17. uri predstavili mladi plesalci folklornih plesov v ljubljanskih osnovnih šolah in kulturnih društvih; jutri pa se bodo ob 19. uri predstavile odrasle folklorne skupine.

Prireditvi na odru Španskih borcev osvetlita le dogajanje na področju folklorne dejavnosti v ljubljanskih kulturnih društvih in osnovnih šolah. Po podatkih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je otroških folklornih skupin v mestni občini Ljubljana dokaj malo. Kljub temu pa je v okviru manjšinskih etničnih društev v aktivno folklorno dejavnost vključenih izjemno veliko otrok in mladostnikov.

V Sloveniji deluje okoli 500 folklornih skupin, od tega 300 otroških in 200 odraslih. V to število pa niso vključene folklorne skupine manjšinskih etničnih skupnosti, torej bi bil končni seštevek mnogo višji. Kot pojasni Tjaša Ferenc Trampuš, strokovna sodelavka za folklorno dejavnost JSKD, je največ folklornih skupin na vzhodu Slovenije, na Ptujskem z okolico ter v Prekmurju in Pomurju; najmanj jih je na Primorskem.

Po podatkih JSKD otroške folklorne skupine v Ljubljani delujejo le na OŠ Alojzija Šuštarja, OŠ Miška Kranjca, OŠ Maksa Pečarja, OŠ Franca Rozmana Staneta in OŠ Oskarja Kovačiča. FOTO: Arhiv JSKD
Po podatkih JSKD otroške folklorne skupine v Ljubljani delujejo le na OŠ Alojzija Šuštarja, OŠ Miška Kranjca, OŠ Maksa Pečarja, OŠ Franca Rozmana Staneta in OŠ Oskarja Kovačiča. FOTO: Arhiv JSKD

 

Marginalizirano kulturno področje


Profesionalnih folklornih skupin pri nas nimamo. »Niti eden izmed približno 10.000 folklornikov ni zaposlen na folklornem področju in od tega ne živi,« poudari Ferenc Trampuševa ter kot primer navede hrvaški folklorni ansambel Lado, ki obstaja od leta 1949 in je zajet v državni proračun naših južnih sosedov. Hrvaško ministrstvo za kulturo priskrbi sredstva za plače in podpira določene projekte. Tudi na zagrebški Šoli za klasični balet je oddelek za folklorne plese, medtem ko pri nas ni niti profesionalnih koreografov, pedagogov, plesalcev ali drugih kulturnih ustvarjalcev znotraj dejavnosti.




Skupine se večinoma financirajo same, pri delovanju pa jih bolj ali manj podpirajo občine in s sofinanciranjem Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. »Poiskati bi bilo treba namenska sredstva za dejavnost in njeno profesionalizacijo ali za vsaj nekaj ljudi, ki bi se z dejavnostjo ukvarjali poklicno. Ti bi se ukvarjali z raziskovanjem in razvijanjem novih programov,« razlaga Tjaša Ferenc Trampuš in dodaja, da je v ustrezni izobraževalni ustanovi treba najti tudi mesto za vsaj plesni in koreografski del dejavnosti ter za poglobljen študij plesne antropologije in etnokoreologije.

Folklorna dejavnost je prepuščena sama sebi ter mora sama poskrbeti za izobraževanje vseh akterjev znotraj dejavnosti, od koreografov, plesalcev, avtorjev glasbenih priredb, kostumografov pa do plesnih in pevskih pedagogov in mentorjev. FOTO: Arhiv JSKD
Folklorna dejavnost je prepuščena sama sebi ter mora sama poskrbeti za izobraževanje vseh akterjev znotraj dejavnosti, od koreografov, plesalcev, avtorjev glasbenih priredb, kostumografov pa do plesnih in pevskih pedagogov in mentorjev. FOTO: Arhiv JSKD

 

Folklora in preteklost


Folklore se še vedno prepogosto drži stigma »podeželske« in »zastarele« dejavnosti. Prav tako folklorne plese mnogi enačijo z avtentičnim prikazovanjem historičnih elementov, čemur po besedah kulturnega antropologa in etnologa dr. Tomaža Simetingerja pogosto podležejo tudi folklorne skupine, ki se ujamejo v past stereotipnih mitov. »Eden od teh je, da folklorniki 'plešejo kot nekoč' in da 'plešejo plese naših babic in dedkov'. Gre za oguljeni frazi, ki sta napačni v več pogledih. Če ne drugega, so mnoge babice tistih, ki so danes stari 40 let, plesale twist, rock'n'roll, fokstrot. Za današnje otroke pa zgornji nesmisli držijo še manj,« razlaga Simetinger, sicer tudi dolgoletni umetniški vodja Akademske folklorne skupine (AFS) France Marolt.

Najmlajši član AFS France Marolt šteje 17 let, najstarejši maroltovec pa je član tamburaške zasedbe in jih ima 74. Trenutno društvo šteje okoli 80 članov. FOTO:  Peter Košenina
Najmlajši član AFS France Marolt šteje 17 let, najstarejši maroltovec pa je član tamburaške zasedbe in jih ima 74. Trenutno društvo šteje okoli 80 članov. FOTO:  Peter Košenina
Folklorna dejavnost v preteklosti išče zgolj navdih, nato izbrane elemente postavi v nov kontekst, izoblikuje nove zgodbe in koreografije ter jih interpretira po svoje, po drugi strani pa posega po sodobni odrsko-scenski umetnosti. Zadnje poudari tudi Hana Brezovnik, folklornica, ki se je AFS France Marolt pridružila leta 2008. »Folklorna umetnost je vedno vezana na zgodovinska dejstva, vendar ni nujno, da jih arhivsko prikazuje. Družno se izogibamo tudi izrazu noša, saj gre za zaznamovan koncept, sami pa pri predstavah uporabljamo kostume,« razlaga Brezovnikova in dodaja: »Kostumske podobe so pravzaprav rekonstrukcije noš, vendar so povsem prilagojene za odrsko dogajanje. Kostumski fundus je z vidika vrednosti tudi ena najbolj dragocenih stvari, ki jih ima posamezna folklorna skupina, zato se nanj izredno pazi.« Kot pojasni, v kostumih ne jedo, ne pijejo in ne sedijo, ker kostumski komplet lahko tehta tudi dva kilograma, pa bi bil to tudi vse prej kot lahek zalogaj.

 

Preberite še:

Komentarji: