Z močjo in pogumom nad blaznost sveta

Konec poletja pomeni tudi številne nove začetke, med njimi ponoven poln zagon kulturnih ustanov, ki so v času počitnic večinoma mirovale. Tako so v kranjskem Prešernovem gledališču konec minulega tedna objavili spored novega ustvarjalnega obdobja, v četrtek ta teden pa bosta to storili še Mestno gledališče ljubljansko in Slovensko mladinsko gledališče v prestolnici.

Slednje vstopa že v sedemdeseto sezono, in to z novim vodstvom. Direktorja Tiborja Miheliča Syeda in umetniškega vodjo Gorana Injaca sta nasledila Inga Remeta, prej Gledališče Glej, in Marko Bratuš, prej programski vodja SNG Nova Gorica. Novo staro vodstvo ima tudi kranjsko gledališče, v katerem je bil po odhodu dotedanjega direktorja Jureta Novaka v Cankarjev dom po nenavadno dolgotrajnem izbirnem postopku za direktorja imenovan njegov pomočnik in potem vršilec dolžnosti direktorja Rok Bozovičar.

Sezono, ki so jo pomenljivo poimenovali Moč srca, pogum duha, je v večini zasnoval še Novak in obsega pet premier, med njimi eno za otroke, in izbrani gostujoči uprizoritvi, prav tako pa 56. Teden slovenske drame in nadaljevanje projekta Dramatika manjših evropskih jezikov. V SMG se ob petih premierah nadaljuje cikel gledaliških esejev Takorekoč, v MGL pa bo v sezoni Nevarna razmerja na velikem odru sedem, na malem pa štiri premiere.

Barbara Hieng Samobor FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

S humorjem nad absurd

V ospredju sezone MGL bodo motivi, kot so pogoltnost, lažnivost, strahopetnost, lokavost, zlobnost, pa tudi ljubezen, ponos, nežnost, upanje, odločnost in podobni. »Nisem edina, ki verjame, da je gledališče eden od zadnjih prostorov svobode,« je v nagovoru zapisala njegova direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor, »in tudi nisem edina, ki meni, da je svet, v katerem smo se znašli, morast in popolnoma blazen. No, ja – ni svet tisti, ki je blazen. Gre za peščico posameznikov, ki naravo in vsa preostala bitja s svojimi odločitvami in dejanji pehajo v kataklizmo. Stop.« In ker obkroženost z absurdi po njenem pomaga blažiti humor, sezono Nevarna razmerja zaznamujejo predvsem komedije in satire.

Na velikem odru bodo to Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo – svojega ne damo iz zgodnjega dramskega opusa Dušana Jovanovića v režiji Ivana Penovića in sodelovanju s koproducenti Beograjskim dramskim gledališčem, Dramskim teatrom Skopje in Grad teatrom Budva, Osvajalec Andreja Hienga v režiji Sebastijana Horvata, Pokojnik Branislava Nušića, ki se sprašuje, kaj vse se lahko človeku zgodi, ko ga po pomoti razglasijo za mrtvega, v režiji Ivana Plazibata, politična satira v okviru pravljice Zmaj Jevgenija Švarca po priredbi Laurencea Senelicka in v režiji Nele Vitošević, poetični spektakel Orfej in Evridika Urše Majcen, Saša Vollmaierja, Jana Krmelja (ki ga tudi režira) in Iztoka Kovača, Besi Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v novi dramatizaciji Gorana Ferčeca in režiji Janusza Kice ter Buržoazija Milana Ramšaka Markovića v režiji Nine Ramšak Marković.

Na malem odru bodo uprizorili dela kar treh Nobelovih nagrajencev za književnost, Tukaj v temnem gozdu norveškega pisatelja in dramatika Jona Fosseja, Leta francoske pisateljice Annie Ernaux in Naključno smrt nekega anarhista italijanskega komediografa Daria Foja. Dramsko besedilo Norvežana, ki ga je zapisal tudi v obliki romana, bo režiral Dorian Šilec Petek, dramatizacijo avtobiografskega besedila, v katerem Annie Ernaux spretno prepleta intimne zgodbe z zgodovinskimi dogodki v Franciji, Evropi in svetu, pa Jaša Koceli. Satirično komedijo Naključna smrt nekega anarhista, katere osrednje prizorišče igre je zasliševalnica, osrednji dogodek pa rutinsko zaslišanje nekega osumljenca, režira Gregor Gruden, njena uprizoritev pa bo posvečena stoti obletnici rojstva Daria Foja.

Iz ozadja v ospredje

V ospredju štirih novih uprizoritev Prešernovega gledališča Kranj z geslom Moč srca, pogum duha bodo po besedah direktorja Roka Bozovičarja ženske figure, »ki so bile v dolgih stoletjih tiste, ki trpijo, čakajo, molčijo ali v senci, nevidne, oblikujejo tokove usode – tokrat bodo v središču odrskega dogajanja«. »Verjamem, da si prav vse premiere prihajajoče sezone zaslužijo pozornost in odpirajo raznolika ustvarjalna vprašanja o sodobnosti. Gre za vrhunske ustvarjalce mlajše generacije, ki s svojim pogledom, drznim odrskim jezikom in neizogibnim pogumom nagovorijo našo (ne)občutljivost, ki je posledica časa, v katerem živimo,« je poudaril za De​lo.

Rok Bozovičar: Rad bi, da teater umetniško ostane na vrhunski ravni

Strnil jo je takole: »Sezono bomo odprli septembra s premiero predstave Don Kihot, ki je bila sen, ki nastaja v koprodukciji z Mestom žensk in v režiji Žive Bizovičar. Uprizoritev sledi romanu Kathy Acker, ki apropriira Cervantesov viteški roman, za glavni lik pa postavi Don Kihoto – žensko, ki v zblaznelem, krutem in neljubečem svetu išče ljubezen. Oktobra bo sledila koprodukcija s SLG Celje. Po motivih proznih del Ivana Cankarja bo uprizoritev In mnogi drugi ... avtorjev Bora Ravbarja in Varje Hrvatin stereotipno cankarjansko mater osveženo osvetlila z vidika razrednega sramu. V ospredju novembrske premiere Lepotne kraljice Leenane v režiji Luke Marcena bo odnos med materjo in hčerjo. Mojstrski dialogi Martina McDonagha (gotovo se ga spomnite po filmu Duše otoka) brutalno iskreno in neusmiljeno duhovito naslikajo portret življenja v majhnem kraju in posameznikov v njem. Zadnja premiera sezone, ki bo konec marca odprla 56. Teden slovenske drame, bo uprizoritev z Grumovo nagrado ovenčanega besedila Anje Novak - Anjute Tekst telesa. Režiserka predstave Tjaša Črnigoj, ki se v zadnjih letih pri delu osredotoča na zgodbe žensk in njihovih teles, bo v uprizoritvi dala glas telesu besedila.«

Na vprašanje o stanju v kolektivu in odnosih z ustanoviteljem Mestno občino Kranj po pretresih minulih mesecev je odgovoril: »Nikoli se mi ne bo odveč pohvaliti z najbolj povezanim, prizadevnim in pripadnim gledališkim kolektivom. Kot tudi ne z dejstvom, da je kranjska občina kot ustanoviteljica po številu prebivalcev v vrhu občin, ki gledališču namenjajo največ sredstev. Oboje je poleg izdelanih ambicij in potenciala gledališča izredno dobra popotnica za zares uspešno prihajajoče obdobje.«

Prešernovo gledališče končno le dobilo novega direktorja

Nadaljevanje hoje po robu

Za razliko od kranjskega gledališča, v katerem je klima po poletnem premoru mirna, hkrati pa brbota od ustvarjalnih idej, je v Slovenskem mladinskem gledališču imenovanje vodstva s polnim mandatom minilo brez pretresov. V zapisu ob svoji prvi sezoni na položaju umetniškega vodje, za gledališče pa jubilejni, je Marko Bratuš poudaril, da »Mladinsko še naprej ostaja močno zavezano družbenoangažiranemu gledališču, spregovoriti hočemo o temah, ki so za premislek o našem bivanju bistvene, a se jih druga gledališča morda nočejo ali ne morejo lotiti. Ohranili bomo raziskovalnega duha, še naprej bomo hodili po robu in preizpraševali splošno sprejete resnice, vendar bi to radi naredili z vami. […] Ustanove, kot je Mladinsko, so veliko več kot zgolj nekaj posameznikov, večje so celo od vseh zaposlenih in ustvarjalcev, ki z njimi sodelujejo – kot javni zavodi namreč pripadajo vsem, ki jih obiskujemo.«

Na spored so uvrstili predstavi 1979 in 1980, transgeneracijsko dokumentarno fikcijo v režiji Tomija Janežiča, ki temelji na osebnih zgodbah ustvarjalk in ustvarjalcev in je plod sodelovanja SNG Nova Gorica, Ustvarjalnega centra Krušče, Slovenskega mladinskega gledališča in GO! 2025 – Evropske prestolnice kulture (del uradnega programa GO! 2025), Manifest po besedilu Boštjana Narata v koprodukciji z gledališčem Glej, Ne Carmen! v režiji Zane Hoxha, Striček Vanja Antona Pavloviča Čehova v režiji Vita Tauferja in Umetnost življenja: Umor na podeželju, ki je koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča, Zavoda Rizoma in Mesta žensk. V ciklu Takore​koč se bodo kot esejisti preizkusili pisateljica Ana Schnabl, pesnica Nina Dragičević in umetnik Janez Janša, ki se bo v svojem navezal na prihajajočo odmevno razstavo tandema Ulay/Marina Abramović Art vital.