Žalostni konec edinstvenega festivala Kluže

Dvanajste izvedbe tradicionalnega festivala Kluže letos ne bo. Usoda enega najbolj prepoznavnih poletnih gledaliških dogodkov izven prestolnice je zaradi finančne zagate bovške­ občine in zaprte denarne ­pipice kulturnega ministrstva negotova.

Festival Kluže je s precej okleščenim proračunom, ki ni presegel deset tisoč evrov, že lani doživel vsega štiri prireditve v enem koncu tedna. Četudi so lokalna skupnost in prireditelji iz Kulturnega društva B-51 napovedali, da je to zgolj prehodno obdobje, se je letos obrnilo še na slabše. »Upali smo, da ne bomo prekinili tradicije, toda letos enostavno ni šlo. V preteklih letih smo za festival dobili še denar ministrstva za kulturo, letos pa ne več. Če je vse odvisno zgolj od podpore občine, festivala ne bo več,« je priznal bovški župan Siniša Germovšek.

Začeli na fronti

Karavana gledaliških, likovnih, plesnih, glasbenih, filmskih in drugih dogodkov se je začela po krstni predstavi festivala Pisma s fronte v režiji domačega režiserja Marjana Bevka, takrat še umetniškega vodje festivala. »Ni ga prostora, ki bi name naredil tako mogočen vtis kot trdnjava Kluže z enkratno prostorsko lego. Zamisli, kako kulturno in umetniško osmisliti prostore Kluž in okolico, je bilo veliko. Precej je bilo tudi poskusov, da bi jih uresničili, vendar se nobena ni stalno naselila med njenimi mogočnimi zidovi. Kluže so pač mogočne in enkratne v svojem obvladovanju prostora in zavezujoče za ustvarjalce. Vsak neprimeren dogodek ali poseg odbijejo. Čeprav same po sebi ponujajo neizčrpen vir navdiha – samo prisluhniti jim je treba,« je leta 2002 povedal Bevk.

Nekdanjo trdnjavo v prepadnih stenah nad reko Koritnico so organizatorji hoteli vsaj za nekaj poletnih večerov spremeniti v prostor ambientalnega dogodka – Kluže naj bi postale začetna postaja ambientalne kulturne karavane zgornjega Posočja predvsem iz držav, ki so zgodovinsko usodno povezane s Klužami in Posočjem. Kulturno dogajanje na novi ravni, ki ga Posočje ni bilo vajeno, naj bi pletlo v preteklosti skrhane prijateljske vezi med Furlanijo, dolino Soče in Koroško.

V tej usmerjenosti je že naslednje leto festivalu uspela povezava z uveljavljenim čedajskim umetniškim dogodkom Mittlefest, ki je na Bovškem gostoval s predstavo Cercivento. Rdeča nit je bila spet tragika vojn, čeprav so takrat že razmišljali o razvoju festivala, ki bi obravnaval določene teme v posebnih sklopih. Tudi zato so program ob koncih tedna razpotegnili čez velik del poletja.

Vse manj denarja, vse manj »muzike«

Festival Kluže je tako pomenil začetek kulturnega turizma ob poplavi športnega in adrenalinskega turističnega vrveža na Bovškem. »Ne dogaja se pogosto, da bi zidovi trdnjave spregovorili, zapeli, zaplesali ... Festival Kluže je nedvomno osrednja nit poletnega kulturnega utripa,« je poudaril Bevk. Medtem so oder v Klužah med številnimi drugimi nastopajočimi oživili člani SNG Nova Gorica v koprodukciji s Primorskim poletnim festivalom z dramo absurda Čakajoč Godota, Teatro Club Udine je v goste pripeljal monodramo Dediščina porodničarke, Prešernovo gledališče Kranj dramo Žabe, Udruga Ferr Pula revijalni kabaret Istrske štorijce, SPD Šentjanž pa plesnogledališko predstavo Guerrnica – propad Evrope.

Vsaka izvedba je pustila edinstven vtis, medtem ko so prireditelji vedno znova iskali najpopolnejšo časovno umestitev umetniških stvaritev, ki so se izza zidov mogočne trdnjave po novem selile tudi od Trente do Bovca. Z gospodarsko krizo se je začelo tudi organizacijsko ustvarjanje, kako festival sploh izpeljati. Tako se je Marjan Bevk leta 2009 zadnjič podpisal kot umetniški vodja festivala. Organizatorji iz društva B-51 so vztrajali pri svojem, saj so videli prihodnost Kluž v lastni produkciji. A dlje od zamisli ni šlo. Za nameček je tik pred koncem festival Kluže požel še precej kulturno nerazgledan očitek bovškega občinskega sveta, da za denar, ki ga občina vloži v dogodek, obisk ni na primerni ravni. Sledilo je neizogibno.

Kultura odpade!

Odločitev omenjeni prireditelji obžalujejo. »Denarne težave so letos povsod še večje, zato kultura kot ponavadi najprej odpade,« je bil nejevoljen Domitrović Kos. Dodal je, da bi za minimalno izvedbo še vedno morali pokriti vsaj minimalne stroške: »Škoda, ker se je to zgodilo po enajstih letih festivala. Njegova narava, zgodovina in lokacija so nekaj posebnega, zato bi ga lahko obudili z evropskimi sredstvi. Kljub težkemu položaju zato ostajam optimist«.

Za zdaj ni jasno, kakšna bo usoda osrednje posoške kulturne prireditve z mednarodno dimenzijo. Na občini priznavajo, da so mnenja in pogledi na dogodek različni, upajo pa, da odpoved ni dokončna. Župan Germovšek je dejal, da bo treba pretehtati možnosti, ena izmed njih pa je, da bi festival Kluže prirejali na vsaki dve leti: »Festival je imel velik promocijski naboj za dolino, toda bojim se, da se bomo morali v prihodnje odpovedati še čemu.«