Tiskane izdaje
»Stopim k družbi, nažicam kak čik in vprašam, kako jim gre. Tako najdem izgovor, da koga spoznam, četudi le za pet minut,« Jonas opiše, kako v zadnjem času spoznava ljudi, ki ga prej niso dojemali kot sebi enakega, ker je bil zanje le slika s televizije. Ko govori o svoji novi predstavi, ki tako kot on za opis ne potrebuje dosti več besed kakor le Jonas, se zdi presenetljivo miren, skromen in poln novih spoznanj. S seboj pomirjeni mož po petdesetem ali še ena vloga televizijske legende? Hja, pri Jonasu človek nikoli ne ve.
Ko se novinar pripravlja za intervju z vami, je vedno v dilemi, kaj vprašati, ker je toliko snovi. Ste imeli vi enako težavo pri izbiri gradiva za predstavo?
Res sem se moral odločati, kaj je manj pomembno in kaj bom izpustil. Zdaj sicer izpadem malce ošaben (nasmeh), a sem v takih letih, da se je nabralo veliko anekdot.
Koliko bo zgodb o Metki Albreht in Milijonarju in koliko takšnih, o katerih nimamo pojma?
Gledalce čakajo zgodbe iz mojega življenja, ki bolje razložijo, kdo sem. Prek intervjujev ljudje vidijo eno podobo, ki ni prava, včasih me moti, da me ljudje ne poznajo takšnega, kot sem. Slišali boste zgodbe iz mojega otroštva, kako sem začel na TV, nekaj o Milijonarju …
Boste govorili tudi o tem, kako sta se vaša starša ločila in potem še vedno živela v isti hiši?
Tudi o tem, skušal bom spregovoriti o temah, ki so zame zdravilne. Dobro bi jih bilo povedati, da se olajšam. O ločitvi staršev nisem prej nikoli govoril.
Kako delata skupaj Jonas in Lado Bizovičar?
Dopolnjujeva se, rada se imava, včasih se prepirava, včasih se tolaživa, včasih razmišljava … Dober sogovornik je.
Čigava obvelja?
Obvelja konsenz, a Lado je režiser in na koncu mora on odločiti. Jaz stojim na odru in se ne vidim, on me vidi in mi mora pomagati.
Pravite, da vas v zadnjem času navdušujejo običajni ljudje …
Prvič v življenju se oziram naokoli in jim malo zavidam. Vidim, kaj počnejo, in se zavedam, da jaz tega nikoli nisem počel. Ko si malo starejši, ugotoviš, da je dobro imeti običajne navade, kot recimo, da vsak dan nekaj poješ, da greš zgodaj spat, da obdeluješ vrt …
Vaše pojavljanje v medijih niha od absolutnega zvezdništva do precejšnje samote. Zakaj se vsakič vrnete?
Umakneš se, ker ti začne vse presedati, hočeš mir, ne moreš ves čas vseh zabavati. Ko se za nekaj časa umakneš, pa ugotoviš, da te to dolgočasi. Nastopanje je moj poklic, končal sem akademijo, to moram početi, drugače bom crknil.
Ljudje bi vas še vedno radi gledali na televiziji in tudi vi pravite, da pravi ponudbi ne bi rekli ne …
Dobro bi bilo spet kaj delati, toda ali bi moral res vse življenje posvetiti televiziji? Normalno je, da so novi obrazi bolj sveži od starih, gotovo je zdaj kdo tako zanimiv, kot sem bil jaz nekoč. Kuhati ne znam, v resničnostne šove me ne vleče … No, morda ni prav, da tako viham nos.
Verjetno res ne, glede na to, da ste se v kvizu Trenutek resnice dotikali tem, ki so še najbliže resničnostnim šovom.
To je res, na to sem že malo pozabil. To je bil kviz, pač ni bil tako posrečen kakor Milijonar.
Kakšno oddajo bi delali?
Varietejski program, zabavno oddajo s točkami, nekdo zapoje, malo se pogovarjaš, pridejo zvezdniki. Pogovorni šov torej, s tem sem začel in to bi mi še ležalo.
Bi se še lotili projekta, kot so Prepisani?
Z veseljem. Zdaj sem napisal 12 delov nove nadaljevanke, ki bo kmalu na sporedu TVS. Režiral bo Vinci Vogue Anžlovar, junakom pa se bodo dogajale stvari, o katerih poslušamo v medijih. Ena epizoda bo na primer posvečena kajenju, druga korupciji.
Nekoč ste izjavili, da se bolj kakor na tiskane medije naslanjate na mnenje mrežnih znancev. To še drži? Kljub temu da gre pri veliko blogih za plačane objave?
Ne. Ob začetkih interneta smo bili idealistični, da bo to bolj pošten in resnicoljuben medij, seveda pa se je izkazalo, da so mediji takšni, kot so, ne glede na to, ali so na papirju, televiziji ali na internetu.
Nekoč ste gledalce Videošpona učili o internetu, ali danes vaši hčerki vam pokažeta kakšno aplikacijo?
Nisem še toliko izgubil stika s tehnologijo, da bi mi lahko otroci pokazali kaj novega, bosta pa gotovo kmalu na spletu počeli stvari, ki jih ne bom razumel.
Pred čim ju svarite?
Opažam, da tako kot večina staršev izgubljam moč, otroci bodo uporabljali internet tudi tako, kot si mi ne želimo. Tudi naši starši niso razumeli, zakaj mi toliko gledamo televizijo. Upam in računam, da bo nova generacija sama sebi našla pravo mero. Smo imeli mi bolj prav, ko smo se zunaj igrali s palicami in peskom, ali imajo bolj prav naši otroci, ki se družijo na viberju in snapchatu? Nam se to zdi nezdravo, a vsaka nova generacija doslej je bila pametnejša od prejšnje in upam, da bo tako tudi z našimi otroki.
Ali vaši hčerki vesta, za kakšnega frajerja velja njun foter?
Njima se zdi neskončno smešno, če se kdo na ulici ozre za nami, jaz jima pa tudi nočem govoriti: poslušajta, kakšen car je bil nekoč vajin foter. Toliko skromnosti pa le premorem, da se ne šopirim pred otroki. Kaj jima že povem, a se mi zdi, da mi ne verjameta. Onidve imata svoje idole in se jima zdi smešno, da je bil njun ati tudi kdaj komu idol.
Bil? Mislite, da niste več idol?
Huh, ne vem, vse bi posvaril, da naj bodo previdni z idoli, vsaka generacija jih ima, a v resnici niso takšni, kot se kažejo. Imajo pomanjkljivosti, ki jih nočemo videti.
Teja Roglič, foto Dejan Nikolič
