Prešernovanje po Sloveniji

Pred Prešernovim spomenikom so umetniki in umetnice že 32. recitirali pesmi našega največjega poeta. Najprej je zadonela Zdravljica v interpretaciji Aleša Valiča, številne zbrane je nagovorila tudi Saša Pavček, ki je pozvala k spoštovanju umetnosti in umetnikov. Igralci in igralke so se vrstili na podstavku pod Prešernovim spomenikom in poleg Prešernovih pesmi recitirali tudi odstavke Cankarjevih del. Recitacije so se menjale z uglasbeno poezijo pa tudi avtorskimi nastopi, navdihnjenimi s povedanim na včerajšnji proslavi. Govorci ob prazniku niso pozabili na pred kratkim preminule slovenske umetnike in so se tudi njim zahvalili za prispevek k slovenski kulturi.

Posnetek recitala si lahko ogledate tukaj.

Sočasno sta potekala recitala članov Združenja dramskih umetnikov Slovenije na Grajskem trgu v Mariboru in na Bevkovem trgu v Novi Gorici.

Prešerno v Kranju in Vrbi

Praznik veli obisk Prešernove hiše v Kranju. To mesto je že 16. leto zapored privabilo številne obiskovalce s Prešernovim smenjem in kulturnim programom. Navzoče je pozdravil župan Boštjan Trilar, ki je poudaril, da so zelo ponosni, da je največji slovenski pesnik nekaj let bival tudi v Kranju. Na Glavnem trgu in okolici je bil dopoldne glavna zvezda, kakopak, sam France Prešern, družbo so mu delali rojaki, odeti v oblačila iz 19 stoletja.

Poleg množičnega obiska smenja je bila zelo obiskana tudi Prešernova hiša v središču Kranja, kjer je pesnik živel zadnja tri leta. Eli Knaflič, muzejska vodnica v Prešernovi hiši, je povedala, da na praznični dan »vsi pridejo pogledat Prešernovo hišo«. Praznik slovenske kulture je eden najbolj bogatih dni, je dejala sogovornica in dodala, da so v hiši in mestu že ves teden čutili predpraznični utrip. Bogastvo je v tem, da ljudje pridejo v Prešernovo hišo, pri čemer ni nujno, da tudi kaj kupijo, je dejala. Prešernovo hišo si je po dolgem času spet ogledala Mirjam Grilc s Šenturške Gore in povedala, da si je namenoma prišla ogledat hišo za praznik.

Živahno je bilo tudi v Prešernovi Vrbi. Nekateri romarji so tja prišli peš, drugi so pritekli, našteli so jih več kot tisoč. Lilijana Markež iz Koroške Bele je dejala, da sta s prijateljico prišli na prireditev v Vrbo peš iz Lesc, da bi se sprehodili na svežem zraku in udeležili slovesnosti. Na praznični dan ni brala Prešernovih verzov, a si jih je priklicala v spomin, saj jih zna na pamet, je dejala pohodnica.

Tako kot je župan Boštjan Trilar ponosen na Prešernova tri leta v Kranju, so na slavnega rojaka ponosni tudi v vaseh pod Stolom. Tam bodo namreč letos pripravili prvo slovesnost po lanski razglasitvi svetovnega dneva čebel, na kar se že pripravljajo, je dejal žirovniški župan Leopold Pogačar. Slavnostna govornica na prireditvi v Vrbi je bila predsednica slovenskega Pena Ifigenija Zagoričnik Simonovič, ki je v nagovoru med drugim govorila o pomembni vlogi umetnosti, ki je, kot je dejala, namenjena iskanju lepega in s tem smisla življenja.

Na Kopanju, osamelem griču nad Radenskim poljem, je v počastitev slovenskega kulturnega praznika zbranim spregovoril bibliotekar Drago Samec, leta 2007 dobitnik Čopove diplome.

V Grosupljem so praznovali spomin na velikega pesnika s pohodom na Kopanj. Približno 150 ljudi se je dopoldne zbralo pred tamkajšnjim kulturnim domom, kjer so najprej zapeli Zdravljico in jo nato ubrali po zasneženi, dobrih dvanajst kilometrov dolgi poti, ki so jo prehodili v dobrih dveh urah. Pohod v organizaciji Univerze za tretje življenjsko obdobje in Zveze kulturnih društev Grosuplje je potekal že dvanajsto leto zapored.

Na Kopanju je France Prešeren od leta 1808 do 1810 preživel otroška leta pri stricu, župniku Jožefu Prešernu. Napredni cerkveni dostojanstvenik je bodočega učenjaka učil brati in pisati, nato pa ga je vpisal v realko v Ribnico. Približno 200 ljudi se je udeležilo kulturne prireditve v kopanjski cerkvi Marijinega vnebovzetja. Samec je zbranim spregovoril o kulturi in etiki ter o življenju in delu dr. Franceta Prešerna.

V Metliki podelili Ganglova priznanja

Na predvečer kulturnega praznika so v Metliki podelili Ganglova priznanja. Plaketo za uspešno večdesetletno delo na področju vokalne glasbe je prejel metliški oktet Vitis, ki ga že 25 let vodi Mateja Jakša Jurkovič. Ganglovo priznanje je za samostojno plesno predstavo Spomini prejela Brina Dokl.

V kulturnem programu so nastopili plesalki plesnega društva Krokar Nika Juntez in Leja Lalič ter oktet Vitis.
Zbrane je nagovoril Marjan Končar, dobitnik Ganglove plakete leta 2015. Metliški župan Darko Zevnik je za delavce s področja kulture pripravil tradicionalni sprejem.

Pod sloganom Pesem moja je posoda tvojega imena je na praznični predvečer v Šentvidu pri Stični potekala kulturna prireditev, na kateri je imela osrednjo vlogo sopranistka Jerica Steklasa. »Kultura ni le veščina in umetnost ustvarjanja. Kultura je tudi odnos do sočloveka, tisto, kar je vedno bilo in mora biti temelj naše družbe. Kultura izhaja iz besed in dejanj, iz odprtosti duha, širokosrčnosti in vrednote. Zato je ob prazniku slovenske kulture prav, da najprej izrazimo hvaležnost in spoštovanje do dela kulturnikov v naši občini,« je zbranim med drugim povedal ivanški župan Dušan Strnad.

Osrednja gostja je bila sopranistka Jerica Steklasa, ki jo je na klavirju spremljala francosko-belgijska pianistka Joëlle Bouffa. Na prireditvi so nastopili še Moški pevski zbor Vidovo, Mladinski pevski zbor OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični in člani Gledališke skupine Vidovo z recitali.